Delo rudarja: Stalno so prisotne možne nevarnosti, ki se pojavljajo v tej panogi

Rozmari Petek Rozmari Petek
27.04.2019 05:24

Asmir Bećarević, predsednik premogovniškega sindikata SDRES.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Krb

Zakaj ste se odločili za ta poklic? Je morda to delal že vaš oče?
"V Velenje smo se leta 1980 s starši preselili iz rudarskega mesta Banovići (BIH). Oče je svojo poklicno pot, tako kot večina njegove generacije, ki se je naselila v Velenje, začel kot delavec v jami, svojo poklicno pot pa žal končal kot invalid v invalidskem podjetju HTZ Velenje. Za poklic rudarja sem se odločil izključno zaradi takratne beneficirane delovne dobe in takrat cenjenega ter spoštovanega poklica, ki je bil tudi dobro plačan. Nekoč so bile plače rudarjev dosti višje v primerjavi z drugimi poklici. Samo za primerjavo; ker po končani srednji rudarski šoli nisem takoj dobil zaposlitve, sem se najprej zaposlil v Gorenju, delal pa v proizvodnji zamrzovalnih omar. Moja plača z nekaj nadurnimi sobotnimi je takrat znašala 45.000 tolarjev. Ko sem se kot pripravnik zaposlil v jami Rudnika lignita Velenje, je moja pripravniška plača, brez nadur, znašala 95.000 tolarjev, po opravljenem pripravništvu pa sem za redno delo prejel okoli 140.000 tolarjev. Pomnim, da so v tistem času bili celo petki prosti, ker ni bilo zadostnega povpraševanja po premogu. Iskreno povedano, nisem vedel, kako bi zapravil denar. Te razlike pa so danes žal mnogo manjše. Danes je že prodajalec, ki dela v izmenah na Petrolu - z vsem spoštovanjem do poklica - skoraj bolje plačan od rudarja, ki vsak dan dela v neprimerljivem okolju in pogojih dela."
Kakšno pa je delo v jami?
"Kljub sodobni mehanizaciji je delo v jami še zmeraj zahtevno in težko. Vso mehanizacijo je treba najprej spraviti v jamo in jo nato usposobiti za nemoteno delovanje, še pred tem pa je treba izdelati jamske proge iz težkega jeklenega podporja, da lahko nato spravimo iz globin rudo - lignit, iz katerega se proizvede najmanj tretjina električne energije v naši državi. Delo se opravlja v precej specifičnih okolju, 500 metrov pod površjem, brez naravne svetlobe v plinu, prahu, prepihu, vlagi, ropotu in še bi lahko našteval. Stalno so prisotne možne nevarnosti, ki se pojavljajo v tej panogi, kot so požar, vdor vode, mulja ali blata, eksplozija metana, eksplozija premogovega prahu, stebrni udari …
Malico seveda imamo, a jo moraš s sabo vzeti, preden greš v jamo. Tudi za vodo moraš poskrbeti prej, v jami je ni. Posebnega prostora za malico ni, poje se kar na delovišču, po navadi kar v naročju (ne da si bi lahko umil roke in obraz), seveda, če je čas, ker se zadnje čase vse precej mudi."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta