/ PETEK, 2. OKTOBER
Dan začnem s pitjem črne kave, ki je skozi odrasli del mojega življenja postalo obvezen ritual mojega vsakdana. Kot hortikulturni navdušenec ne morem mimo tega, da ne bi napisal nekaj stavkov o tej rastlini. Kavo poznamo kot napitek iz prevretih zmletih zrn kavovca. Do 12 metrov visoka rastlina cveti do dvakrat letno. Posušena zrna kavovca je za nadaljnjo pripravo kave treba pražiti in kasneje zmleti. Slovenci v povprečju popijemo tri kilograme kave na leto, pri čemer zaostajamo za Italijani za dva kilograma. Dopoldan dam za Net TV izjavo o načrtovani hortikulturni ureditvi krožišča pri Štuku in na Ulici Pariške komune ter zelenih pasov na Partizanski cesti. Na to temo sem dal izjavo tudi za Radio Maribor. Veseli me, da javnost Hortikulturno društvo Maribor prepoznava kot varuha zelenih urbanih delov Maribora. Lani smo praznovali 150. obletnico ustanovitve društva tudi z izdajo razglednice v sodelovanju s Pošto Slovenije.
/ SOBOTA, 3. OKTOBER
Ljubezen do narave in preživljanje prostega časa v objemu zelenja me spremljata od mladih let. Če je le mogoče, izkoristim prosti čas in lepo vreme za pohode po mariborskih pohodniških poteh in hribih. Pohorje, Kalvarija, Piramida, Urban, mariborski Mestni park in še kateri zeleni biser Maribora in okolice vabijo domače ljubitelje narave in turiste. Nevladne organizacije imajo pri promociji zelenega turizma in varovanja narave pomembno vlogo. Hortikulturno društvo je kljub svoji bogati zgodovini le eden od mnogih zelenih deležnikov. Sobotno dopoldne se odločim preživeti humanitarno-rekreativno. Športno društvo Kobansko Kamnica in Karitas Kamnica letošnji pohodniški humanitarni projekt Na noge! zaradi znanih razmer in ukrepov organizirata nekoliko drugače. Na vrh Urbana se povzpneva s kolegom Dejanom Petkovičem in s SMS-sporočilom prispevava k zbiranju denarja za bolnega občana Selnice ob Dravi. Od leta 2012 je bilo v tej akciji zbranih že okoli 40.000 evrov za družine v stiski. Bravo!
/ NEDELJA, 4. OKTOBER
Po jutranji kavi odnesem kose gibanice, ki sem jih v soboto kupil na turistični kmetiji Dobaj-Bobič, do mame, sicer specialistke za jabolčni zavitek. Na Urbanu in v okolici so že dolgo znane izletniške točke, kjer se lahko okrepčate z domačimi dobrotami in nazdravite z žlahtno kapljico. Obiranje grozdja po štajerskih vinogradih je v polnem teku in nas počasi, a vztrajno vodi do enega najžlahtnejših praznikov na Štajerskem. V zraku visi strah pred tem, da letošnjega Martinovanja zaradi trenutnih razmer ne bo. Čas in statistika v zvezi s covidom-19 bosta pokazala svoje. Slovenska tiskovna agencija se je obrnila name z vprašanji glede namere UKC Maribor, da na pljučnem oddelku na Pohorju uredi negovalno bolnišnico. Na to problematiko opozarjam že od leta 2009, takrat v vlogi prvega zastopnika pacientovih pravic Maribor in kasneje v vlogi predsednika Zveze Slovenska unija pacientov. Nerazumljivo, predvsem pa nedopustno je, da imamo v Sloveniji samo eno negovalno bolnišnico, in še ta je v Ljubljani! Potrebe pacientov po podaljšanem bolnišničnem zdravljenju so občutno večje, kot pa je postelj, ki so na razpolago v tej bolnišnici in na nekaterih oddelkih drugih slovenskih bolnišnic in v zdraviliščih. Del bremena tega odprtega vprašanja k sreči prevzema tudi Hospic.
/ PONEDELJEK, 5. OKTOBER
Ob svetovnem dnevu habitatov, ki ga obeležujemo prvi ponedeljek v oktobru na pobudo Združenih narodov že od leta 1985, smo se odločili knjigo z naslovom Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora, ki jo je Hortikulturno društvo Maribor izdalo leta 2018, podariti širši javnosti. V sodelovanju s skupno službo za varstvo okolja Mestne občine Maribor in Štajersko turistično zvezo bomo na naših spletnih straneh omogočili brezplačen dostop do e-oblike te publikacije. V tiskani obliki je bila leta 2018 razdeljena po knjižnicah mariborskih vrtcev in osnovnih šol, sedaj pa postaja dostopna širšemu občinstvu. Trdno sem prepričan, da je s spoznavanjem in spoštovanjem zelenih zakladov v mestu Maribor treba začeti že zelo zgodaj. Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Tej miselnosti sledimo tudi z vodenim ogledom izjemnih dreves v mestnih parkih Maribora, ki ga je izvedla podpredsednica društva Karin Bejo v okviru letošnjega Festivala sprehodov. Želim si, da bi produkt Alergijski kažipot prevzela vsaka slovenska občina, zlasti v časih, ko zaradi alergije trpi vedno več ljudi. Covid-19 nas je opozoril, kako nevarne so bolezni dihal in kako moramo skrbeti za svoje zdravje in okolje. Ne nazadnje sta oba pojma tudi ustavni kategoriji.
/ TOREK, 6. OKTOBER
Ta teden gredo po pošti na naslove prejemnikov pohvale in priznanja za dolgoletna prizadevanja za presežke pri urejanju okolja, ki jih podeljuje Hortikulturno društvo Maribor v okviru dolgoletnega projekta Zlata vrtnica. Letošnja že 57. podelitev poteka povsem drugače. Tudi mi se prilagajamo situaciji zaradi covida-19. Ocenjevalne komisije društva so pod vodstvom podpredsednice društva Karin Bejo na terenu pregledale urejenost okolice zasebnih hiš, kmetij, gostišč in javnih objektov v 18 podravskih občinah ter podelile 168 pohval in 12 zlatih vrtnic.
Olepševalno društvo v Mariboru je bilo ustanovljeno leta 1869 in se je skozi zgodovino razvilo v regijsko društvo, ki hortikulturo razume kot interdisciplinarno vedo. Članice in člani društva nadaljujemo tradicijo ozelenitve urbanih delov Maribora in ozaveščanja ljudi glede ohranitve okolja, varovanja narave in pomena trajnostnega ali zelenega turizma. Eden od prihodnjih projektov našega društva je tudi zelena streha na manjšem objektu podjetja Mariborski vodovod, kar podpirajo številni sodelujoči partnerji. Samo za primerjavo, mesto Dunaj se spoprijema s podnebnimi spremembami in vročino v urbanih delih tudi s spodbujanjem ozelenitve stavb. Ob tem mi pride na misel del Lorcove Mesečne romance, Zeleno, ki te ljubim zeleno.
/ SREDA, 7. OKTOBER
Ob srečanju s članico Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor Darinko Lozinšek obujava spomine na projekt Zvočna knjiga Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora. Vesel sem, da je v vsakem društvu vsaj nekaj posameznic ali posameznikov, ki premorejo neizčrpen vir pozitivne energije. Zaradi te je v sodelovanju z Radiem Maribor, dramskim igralcem Bojanom Maroševičem, Knjižnico za slepe in slabovidne Minke Skaberne v Ljubljani in pobudnikom projekta, Hortikulturnim društvom Maribor, nastal zvočni zapis naše knjige. Zvočna knjiga, ki spada v kategorijo socialnih inovacij, je na podelitvi za najboljše inovacije v Podravju 2020 pred dvema tednoma dobila več kot zasluženo priznanje. V specialni knjižnici z okoli 6400 deli je edina zvočna knjiga z naravoslovno vsebino. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem sodelujočim inovatorjem: dramskemu igralcu Bojanu Maroševiču, odgovornemu uredniku Radia Maribor Robertu Levstku, tonskemu mojstru Simonu Spreitzerju, Darinki Lozinšek ter soavtoricama Lei Zinauer in Karin Bejo.
/ ČETRTEK, 8. OKTOBER
Povabila za sodelovanje v svetovalnih in delovnih telesih, kot so komisija za pacientove pravice, komisija za gensko spremenjene organizme, varuh gorske narave, svet za javno zdravje in okolje mestne občine Maribor (MOM), svet invalidov MOM ..., razumem kot priznavanje mojega dela. Počasi se privajam na praznino, ki jo je za seboj pustilo slovo od zvestega štirinožnega spremljevalca Orfa. Odločil sem se, da moram pred ogledom predstave Marpurgi, ki je na sporedu v SNG Maribor, prebrati knjigo avtorice Marpurgov, Zlate Vokač Medic.
Že takoj na začetku knjige mi je padel v oči zapis: "Nastaja doba vladarjev, okrutnih, čudaških in neumnih. Če se hoče človek povzpeti do bogastva in ugleda, lahko to doseže le kot njihov ponižni služabnik. To pa pomeni, da je človekovo delo razvrednoteno. Zato je danes največja tragedija vsakega posameznika, da se ne more uveljaviti s svojo pridnostjo in svojo pametjo."
Dajem bralcu v razmislek.
