/ PETEK, 8. OKTOBER
Radio začne gosti. Le malo manjka do poročil ob šestih, ki jih napol preslišim. Ob zajtrku, ki je moj najljubši obrok, prebiram objave kolegov na družabnih omrežjih, ki jih ta teden še posebno aktivno predstavljamo pod skupnim naslovom Evropski teden konservatorstva-restavratorstva. Letos ga že tretjič organiziramo konservatorsko-restavratorska društva in združenja iz 22 držav, povezana preko E.C.C.O. (The European Confederation of Conservator-Restorers Organisations).
Popularizacija stroke je pomembna, saj večina javnosti naše delo še vedno razume le kot "potrpežljivo dolgotrajno struganje fresk ali počasno doslikovanje poškodovanih slik". Seveda je naše delo pisana paleta različnih posegov, ki ohranjajo skupno kulturno dediščino zanamcem, zato v tem tednu izpostavljamo tudi posebne teme, ki so pomembne pri ohranjanju kulturne dediščine - kot so pristnost, ozaveščenost, dostopnost in trajnost. Za muzejske objave sem tokrat izpostavila nujnost izvajanja nenehne preventivne konservacije, ki je osnova trajnega ohranjanja premične kulturne dediščine.
Jutro je sicer mračno in deževno, a po poti v službo že načrtujem, kaj vse moram postoriti. Z Alenom izvajava preventivno konservacijo slik na steklu, z Majo pa na predmetih, ki so kot donacije prišli v zbirko oblačilne kulture Pokrajinskega muzeja Maribor.
Malo pred poldnevom pridejo v muzej postavljat oder na dvorišču, saj bodo pričeli prenavljati stropno konstrukcijo Viteške dvorane. S šefom Sašem si ogledava, kje bi delavci najenostavneje dostopali do delovišča in pri tem ne bi prečkali poti obiskovalcem. Opozorim ga, da viseča konstrukcija stropa ni pohodna. Naredi fotografijo krasne freske na stropu: pokazal jo bo delavcem, da bodo videli, skozi kaj bodo padli, če ne bodo previdni.
Ker sem te dni sama, saj je mož Miha s Fotoklubom Maribor odpotoval v Srbijo, si zvečer privoščim dodatno dozo kulture, ogled razstave sofisticiranih klobučkov oblikovalke Polone Poklukar in razstavo nagrajenih projektov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije v Sodnem stolpu. Da je mera polna, ne zamudim niti koncerta LJD Ensemble na Glasbenem festivalu Minoriti. Večer ne bi mogel biti lepši.
/ SOBOTA, 9. OKTOBER
Jutranja kava nikakor ni dobra brez sočasnega prebiranja sobotnega Večera. Po nakupih in dopoldanskem pospravljanju, ki bi lahko bilo nekoliko natančnejše, pregledujem Nacionalni program za kulturo, ki ga je v javno razpravo poslalo naše ministrstvo. Država bo kar nekaj denarja namenila prenovi kulturnih spomenikov v državni lasti, in ker sem optimistka, upam, da bomo uspeli pridobiti sredstva na kakšnem javnem razpisu tudi za naš mestni grad, ki že leta potrpežljivo čaka na dokončanje prenove. Res si ga želim videti v lepši podobi.
Dan je sončen in prav prileže se mi daljši popoldanski sprehod. Privoščim si še ogled sproščujočega filma z Meryl Streep in Tommyjem Leejem Jonesom v glavni vlogi. Pokličem kolegico, ki je zbolela, in držim pesti, da čim prej ozdravi. Pred spanjem na računalnik naložim fotografije, ki se mi v velikih količinah nabirajo na mobitelu. Razporedim jih po mapah med službene in privatne ter jih s preteklih praznovanj nekaj pošljem snahi in svakinji. Brez telefonskega klepeta s hčerko Vito ne gre.
/ NEDELJA, 10. OKTOBER
Danes je zaključni dan Tedna konservatorstva-restavratorstva. Prebiram objave in ponosna sem na vse nas, zaposlene v javnih in zasebnih zavodih, samostojne ustvarjalce na področju kulture, saj se vidi, da vsi delamo za enoten cilj: da bo naša kulturna dediščina ohranjena in še dolgo dostopna obiskovalcem. Resnično je v dobrih rokah, kot so pred leti kolegi poimenovali svojo razstavo o opravljenih posegih.
Ker dežuje, je nekoliko lažje sedeti za računalnikom. Pregledujem gradivo o Maistrovih pohodih, ki ga je s člani organizacijskega odbora delil Miro in prosil, da ga dopolnimo, saj se že bliža letošnji pohod od Melja do Zavrha. Pripravim si enostavno kosilo in se na hitro sprehodim po sosednjih ulicah.
Po večurnem pisanju članka ugotovim, da sem že popolnoma "lesena" od celodnevnega sedenja, zato vzamem športno torbo in se odpravim na svoje tedensko enourno plavanje v ruški bazen. Sproščena in razgibana lažje pakiram obleke za prihodnja dva dneva. Vrne se Miha.
/ PONEDELJEK, 11. OKTOBER
S kovčkom se odpravim do Slomškovega trga. S kolegi Suzano, Simono in Renatom se peljemo v Celje, kjer SVIZ organizira seminar kulturnih organizacij. Precej kulturnih zavodov je včlanjenih v ta sindikat in SVIZ je postal majhen Unesco, torej združenje za izobraževanje, znanost in kulturo.
Teme seminarja so aktualne in odlično pripravljene. Glavni tajnik je še kar začuden, da je sodelovanje z ministrstvom za kulturo tako slabo. So neodzivni ali pa so (tisti redki) odgovori tako splošni, da si z njimi nimaš kaj početi. Predstavnik informacijske pooblaščenke nas opozori na pomembnost varovanja osebnih podatkov, pravnici Anja in Nadja pa pripravita predavanje o delovni zakonodaji, ukrepih PCT, obračunu nadomestil za delo in še kaj. Po predavanjih se odpravimo na voden ogled mesta, sprehod pa zaključimo v Knežjem dvoru, kjer si ogledamo razstavo Mesto pod mestom in Grofje Celjski. Videla sem ju že večkrat, a sem vedno znova očarana. Celjani imajo res srečo.
/ TOREK, 12. OKTOBER
Zbudim se v veliki postelji hotela v Celju, saj danes nadaljujemo seminar. V sobi sem sama. V mojih letih si že zaslužim malo komoditete, ki jo tudi z veseljem doplačam.
Po obilnem zajtrku nam prvo predavanje pripravijo Nina, Peter in Andraž iz Centra za družbeno raziskovanje. Po odmoru Martina predstavi še zakon o nacionalnem demografskem skladu in pasti, ki nas čakajo, če bo zakon sprejet.
Seminar zapustim predčasno. Na železniški postaji v Mariboru me čaka Miha, prevzame kovček in me odpelje do Sodnega stolpa, kjer sem dogovorjena z direktorico. V tem krasnem ambientu urad za kulturo in mladino predstavi pristop in način priprave Strategije razvoja kulture v MOM med letoma 2022 in 2026. Nova "metla" na uradu, novi sveži pristopi.
Zvečer imam po tednu pavze zopet telovadbo z mojo "hokejistko" Nušo. Včeraj se je z risinjami vrnila z uspešnih tekem v Veliki Britaniji. Zanje sem držala pesti in očitno je pomagalo.
/ SREDA, 13. OKTOBER
Na računalniku me čaka precej sporočil. Kar sproti odgovarjam in si delam opomnik, kaj vse moram še postoriti. Z delavci, ki čistijo stropno konstrukcijo nad viteško dvorano, si ogledam ohranjenost lesa. Tramovi so suhi in trdni. Dotrajana izolacija je očiščena, izvajajo že dodatno zaščito lesa. Pokličem restavratorje, ki so oddali ponudbe za odstranjevanje grafita na Jurčičevem spomeniku. Videti je, da bo v prihodnjem tednu delo opravljeno hitreje, kot smo računali.
S kolegom nadaljujem preventivno konservacijo slik na steklu. Vsako steklo preslikamo, razprašimo, vložimo v zaščitni ovoj iz trajnoobstojnega papirja in ga pokončno vložimo v škatlo z razdelki. Tako pospravljene slike na steklu bodo ohranjene, njihov zanimiv fotografski zapis pa bo mogoče pregledovati brez dotikanja – na digitalnih posnetkih.
Opoldne v grajski bastiji odpremo razstavo Zgodbe iz grajskih soban, ki so jo v sodelovanju z našima kolegicama pripravili profesorji in študentje Filozofske fakultete UM ter sodelavci ZRC SAZU. Razstava predstavlja usodo in poti izbrane opreme 22 gradov vzhodne Slovenije. Panoje bom v miru prebrala kakšno popoldne.
Na kratko poklepetam z Vito. Jo že pogrešam, a pride ta vikend domov. Zvečer pa si s prijateljico Mileno dušo napolniva na predstavitvi knjige Irene Štaudohar Kaj hoče ženska? Odlično, odlično, odlično!
/ ČETRTEK, 14. OKTOBER
Danes se začne v Pokrajinskem muzeju že osmi dvodnevni mednarodni znanstveni in strokovni simpozij Museoeurope, ki smo ga zasnovali leta 2012 v okviru projekta Evropske prestolnice kulture. Na temo Živeti v Evropi se je razpisalo 64 referentov iz dvanajstih držav. Ves dan poslušam virtualna predavanja iz studia v Viteški dvorani. Kolegi Mirjana, Tina, Oskar in drugi so opravili obsežno delo in izbrali odlične prispevke, ki bodo objavljeni tudi v zborniku. Ni čudno, da je ob podpori Mestne občine Maribor in ministrstva za kulturo partner dogodka tudi ICOM Europe.
Delovni dan je tokrat dolg, a kljub temu telovadbe ne spustim. Nuša me je dobro utrudila. Očitno bom imela letos nekoliko več kondicije za smučanje.
Končno imava zvečer z Mihom nekaj časa tudi za naju. Noč bo mirna in sproščena.
