(DNEVNIK) Josip Rotar: Kdo je izgubil dostojanstvo?

Josip Rotar
25.09.2021 06:00
Mariborski mestni svetnik, predsednik Liste kolesarjev in pešcev, aktivni član društva Mariborske kolesarske mreže, inženir prometa, mož, oče. Zanimajo ga novi pristopi na področju ustvarjanja javnih politik.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ciril Horjak

/ PETEK, 17. SEPTEMBER

Jutro na Starem mostu, ki je poskusno zaprt za motorni promet. S kolesom po vozišču je drugače kot na pločniku, ki se na obeh straneh dviguje nad vozno površino. Vonj jutranje sape, pomešan s svežimi dravskimi vetrovi, učinkuje v poznopoletnem jutru poživljajoče. Dolgo pričakovana sprememba je na ozkem pločniku razbremenila prostor za številne pešce, ki na tej prometni žili sestavljajo največjo skupino uporabnikov. Nigradovim delavcem nov dan prinaša barvanje kolesarskih piktogramov in postavljanje opozorilnih tabel. Ljudska volja sedečih v osebnih avtomobilih je presenečeno zaprepadena. Nekdo spet zapira Stari most! Mimo opozorilne table zdrvita prvi in drugi, nato avtobus in spet trije. Nekaj se jih obrne. Ob prihodu redarjev se negativna energija zgosti. Jeza, žaljivke, kletvice. Tudi pljunki. Najbolj ogorčeni so prostovoljni reditelji iz vrst upokojenih šoferjev Certusa in policije, ki so v okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu prišli pomagat pri obveščanju voznikov. Žal tudi oni tej nalogi niso kos. Stati na Starem mostu in opozarjati na zaporo vozišča je nekaj povsem drugega kot stati pred osnovnimi šolami ob začetku pouka. Kljub temu veliko mimoidočih to spremembo odobrava in jo sprejema kot logično nadaljevanje zapiranja Glavnega trga in Koroške ceste.

/ SOBOTA, 18. SEPTEMBER

Kako motivirati današnje najstnike, ki se zlepa ne premaknejo od ekranov svojih pametnih telefonov, za gibanje na svežem zraku? Mariborska kolesarska mreža si je za evropski teden mobilnosti zamislila tekmovanje, kjer se kolesarji povežejo v ekipe in se ob pomoči aplikacije podajo v lov na zaklad. Sam nisem navdušenec nad digitalizirano realnostjo, v katero je nujno vnašati nek element igre, zgolj zato, da se koga motivira k spremembam navad. Vendar se prepustim in uživam v igri, ki nas popelje po različnih predelih Maribora ter nam na posameznih točkah postavlja vprašanja in izzive, ob katerih spoznamo pravila vožnje s kolesom v cestnem prometu in zanimivosti posameznih sosesk. Lov na zaklad je že ob aprilskem zaprtju javnega življenja privabil v nekaj dneh več kot 30 ekip, večinoma družin. Tokrat smo dogodek pripravili v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo.

/ NEDELJA, 19. SEPTEMBER

V Delu direktor Fraporta Slovenija izjavi, da država potrebuje hitro železnico zaradi strateških povezav med mesti in letališči. Ko smo leta 2019 promovirali pobudo mariborskih akademikov (50 minut) za hitrejše potovanje med Mariborom in Ljubljano, smo imel v mislih hitro železnico kot hrbtenico prihodnjega potniškega transporta med regijami in večjimi mesti. Takrat se je marsikdo posmehoval ideji kot neki nerealni in znanstvenofantastični domislici. Nekateri so govorili, da je ključ do decentralizacije več služb pripeljati v Maribor. Drugi so govorili, da Maribor prej potrebuje hitro železnico do Gradca kot do Ljubljane. Sam pa menim, da če resno računamo na dolgoročno trdno nacionalno kohezivnost slovenskega kulturnega prostora, je eden izmed ključnih integrativnih elementov narodnega telesa prav dobra prometna povezanost med prestolnico in drugimi regijskimi centri. Če to sovpada s koncepti čezmejnih in panevropskih transportnih koridorjev, še toliko bolje, saj evropske institucije spodbujajo prav to vrsto razvoja. Takrat se mi je zdelo pomembno, da se je v središče javne razprave o mobilnosti med največjima mestoma v državi postavil ciljni potovalni čas. Sedaj, ko je cilj določen, se lahko pogovarjamo tudi o ukrepih, kot so taktni vozni redi, frekventnost povezav, gradnja manjkajočih odsekov in bližnjic ...

/ PONEDELJEK, 20. SEPTEMBER

Dokazovanje na trgu. "Pet let je dovolj, da se dokažejo na trgu in začnejo plačevati najemnino", je v nekem intervjuju na temo delovanja nevladnih organizacij povedal župan. Iz zgodovinskih izkušenj se lahko naučimo, da poglabljanje socialne razslojenosti neizogibno vodi v družbene nemire in krize. Pozicija, da se nekdo za svoje delo v javno korist mora dokazovati na trgu in se socialno ogrožene, kot kolateralno škodo gentrifikacije, rešuje s pokroviteljsko humanitarnostjo, je elitistična. Je slepa in gluha ter nesposobna razumeti onkraj lastnega okvira samozadostnosti. Prihodnjim generacijam bodo politiki morali dokazati, da v okviru svojih izvoljenih funkcij niso zgolj zastopniki interesov lukrativnih kapitalskih naložb, temveč znajo razumeti tudi socialno tkivo svojega lokalnega okolja, tudi specifične potrebe njegovih prebivalcev.

/ TOREK, 21. SEPTEMBER

Klima moje soseske. Izvaja se v različnih mestnih četrtih, kjer poskuša detektirati zadovoljstvo in probleme občanov v povezavi z mobilnostjo. Tokrat v centru izvajamo sprehod na temo dostopnosti mestnega središča. Delovanje mestnih četrti v tem mandatu mestnega sveta podrobneje spremljam v okviru odbora za lokalno samoupravo. Tukaj so se hitro začeli odstirati zastareli strukturni problemi, ki nekako ne odgovarjajo izzivom mest 21. stoletja. Saj vendar mesta v današnjem času po svoji gospodarski moči postajajo močnejša od držav. Vedno manj verjamem, da bodo uspešna mesta v prihodnosti lahko reševala izzive, če bodo organizirana okrog centraliziranih struktur, zgrajenih okrog enega človeka - župana, ki mora ves čas bdeti nad številnimi nivoji mestnega utripa ter hkrati utrjevati zunanjo podobo neutrudnega, samozavestnega, vseprisotnega, na naslednje volitve pripravljenega alfa samca krdela. Bolj verjamem v decentralizirane, strokovne skupine in sposobne ekipe, ki s številnimi vključevalnimi procesi prebivalcem omogočajo dovolj medsebojne komunikacije, da se lahko dogovorijo o nadaljnjem razvoju svoje ulice ali soseske. To vlogo bi lahko prevzelo področje načrtovanja prostora, ki že sedaj zahteva sodelovanje javnosti.

/ SREDA, 22. SEPTEMBER

Dan brez avtomobila. Povabijo me na Radio Maribor v Radijsko tribuno. S kolegom z občine poslušalcem odgovarjava na vprašanja o kolesarskih stezah, pločnikih, semaforjih, vožnji v pešconi ... Veliko tega se je v zadnjih letih že izboljšalo, vendar nas čaka še ogromno dela. Nisem zadovoljen s tipkami na semaforjih, na katere je treba pritiskati, kadar želim preko ceste. Prav tako bi morali več narediti za povezave do okoliških občin. Kolesarsko razvito mesto, po vzoru evropskih mest, po katerih se je smiselno zgledovati, bi moralo vsebovati več elementov. Varne in udobne mestne vpadnice, ki bodo v jutranjih konicah na vsakem semaforiziranem križišču samodejno odpirale zeleni val vsem, ki prihajajo s kolesi. Razvejena mreža sekundarnih kolesarskih povezav in prometno umirjenih ulic, ki napajajo glavne koridorje. Dobra navezava na javni potniški promet, ki omogoča prestopanje in kombiniranje potovanj. Na cilju varne in udobne kolesarnice, ki varujejo pred krajami koles.

Preseneti me kolega, ki pravi, da je ta dan prvič uporabil vlak za pot v službo. S Ptuja v Maribor se je z dvema postankoma pripeljal v 30 minutah. Med potjo je imel dovolj časa, da je pregledal službeno pošto in se pripravil na delovni dan. Večja produktivnost? Zagotovo. Pa še Mariboru je danes prihranil eno parkirno mesto.

/ ČETRTEK, 23. SEPTEMBER

Ključna izziva 21. stoletja sta dva. Kako čimbolj omiliti katastrofalne posledice podnebnih sprememb, ki se bodo vedno bolj kazale na vseh nivojih v obliki ekstremnih vremenskih pojavov in vseh drugih posledic, ki si jih danes niti ne znamo predstavljati. Drugi izziv je, kako ob naraščajoči socialni razslojenosti, širitvi revščine, kriz in družbenih nemirov najti vzdržne modele, ki bodo ljudem zagotavljali bolj ali manj normalno življenje. Reševanja obeh izzivov si ne znam predstavljati brez sodelovanja in tolerantnosti, ki morata nujno peljati v smeri novih modelov ustvarjanja javnih politik. Po možnosti takšnih, ki ne bodo reševali zgolj peščice, temveč bodo temeljili na solidarnosti in globalni socialni pravičnosti.

In če se vrnemo na Stari most. Morda res ne moremo vplivati na zunanje dejavnike, ki so večji od nas. Lahko pa vedno vplivamo na svoj odziv. Lahko spremenimo svoje potovalne navade, lahko si že dan prej pripravimo načrt poti in lahko se na nepredviden dogodek odzovemo sproščeno. Kdor izgublja živce v prometni konici in se spušča v boj s podplačanimi mestnimi redarji, je izgubil dostojanstvo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta