(DNEVNIK) Božidar Zorjan: Lepo je božal naše duše

Božidar Zorjan
09.10.2021 05:50
Božidar Zorjan, biodinamični vinar s Tinjske Gore na obronkih Pohorja nad Slovensko Bistrico. Njegovo vino muškat otonel dolium, ki je dozorelo v amforah, zakopanih v zemljo, si je lani po oceni ugledne vinske revije Decanter z vinom z Gradiščanskega delilo prvo mesto med 30 najboljšimi oranžnimi ali jantarnimi vini sveta.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ciril Horjak

/ PETEK, 1. OKTOBRA (VINOTOKA)

Zbudim se ob vpitju gosi v vinogradu. Z balkona spalnice pogledam, kaj se dogaja, zakaj njihovo glasno vpitje. Nič posebnega, samci imajo obred osvajanja samičk. Oblečem delovna oblačila in v vinograd nad hišo - takoj se mi pridružijo goske in za njimi ovčke. Vsi gremo pregledat stanje v mladem laškem rizlingu, kjer je še vse na svojem mestu, le lokalni majhni ptički, siničke in vrabci obirajo jagode ob ograji, kjer imajo zavetje v krošnjah sosedovih dreves. Zanemarljivo, pustim jih, naj uživajo.

Gremo do renskega rizlinga, kjer iz prvega reda vzleti nekaj brinjevk. So le posamezne ptice, ni še jate. Te že pridno jedo jagode, saj je to zanje najboljša hrana pred zimo. Do zdaj jih ni bilo opaziti, prav tako ne škorcev. Glavno hrano dobivajo na njivah, kjer kmetje žanjejo koruzo. V sadovnjakih je letos malo jabolk, kar za njih pomeni malo hrane. Pri nas je v sadovnjaku dovolj jabolk za ozimnico in za priboljšek za naše jelene pozimi. Zelo radi jedo jabolka ob odličnem senu in tako dobijo dovolj sladkorjev, da v obori ne objedajo dreves.

Pot nadaljujemo po laškem rizlingu, ki sem ga posadil leta 1993. Ta je že odrasel, daje grozdje vrhunske kvalitete. Nikjer ne opazim, da bi ptiči kaj pojedli. Zapustim vinograd nad hišo. Goske in ovčke posladkam s ječmenom. Vnamejo se prepiri in izjemni prizori, kjer goske za volno vlačijo ovčke. Ovčke skačejo z vsemi štirimi nogami v zrak. Grem po svežo vodo in jo zamenjam v vseh štirih posodah. Gosak - kot vsak dan - se mora prvi skobacat v eno posodo, tako da polovico vode vrže ven. Počakam in jo dolijem. Sledi izjemen prizor dvorjenja samicam. Samci dajo glave k tlom in jih zvijajo ob rahlem oglašanju. Najraje to naredijo ob politi vodi iz vedra. Nato pregledam še vinograd pod hišo, kjer smo že porezali grozdje sort ranina in rumeni muškat za belo zvrst. Ostalo je še nekaj laškega rizlinga in renskega rizlinga.

/ SOBOTA, 2. VINOTOKA

Po jutranjem obredu pregleda vinogradov in krmljenja ovčk in gosi se odpravim k mešanju dolijev (amfor), ki jih imam zakopane v zemljo na prostem za hišo. Tako lahko v popolnosti delujejo sile kozmosa. Sile planetov nad soncem preko zime močno delujejo v notranjosti zemlje in se vračajo navzgor. Tako mi spremenijo grozdje v vino, seveda z razumevanjem dnevnega vdiha in izdiha zemlje. Preko poletja močno delujejo sile planetov pod soncem, kar mi pomaga v bolj finih stvareh mirnejšega vretja in samočiščenja vina. Seveda naravni proces traja tri leta. Snamem pokrov prve, kjer je muškat otonel. Jagode so na vrhu dvignjene, brez tekočine. Vzamem mešalo za bele sorte in ga potisnem navzdol. Ni lahko prvič potisniti mešala v maso, še bolj je treba paziti pri izvlečenju, saj lahko vržemo jagode iz dolija. Ko povlečem mešalo navzgor, vonjam muškatno čisto aromo. Blaženost duše celoletnega dela.

In mešanje, vertikalna povezava, polzenje mešala skozi dlani. Tukaj sem rojstvo novega življenja. Pomagam, ne spreminjam. Kvasovke začnejo svojo pot biti. Nekaj najlepšega, saj kar grozdja ne zaužijemo, pustimo naravi, da ga spremeni v vino, in tako je namenjeno za človeka za več let, desetletja ali stoletje. Pred desetletji, po globokem razmišljanju o svojem početju, sem prišel do spoznanja, da nimam pravice soditi. Kvasovka kot osnova življenja vina pri meni lahko živi do konca svojega življenja, se razmnožuje in živi v najboljšem okolju, ki ji ga lahko ponudim z znanjem in vedenjem v današnjem času. Kvasovka je sposobna preživeti v mirovanju tudi dve leti.

/ NEDELJA, 3. VINOTOKA

Lepo, sončno jutro. Danes vnuk Gregor praznuje rojstni dan. Po pregledu vinograda v Kovači vasi (kjer je posajen laški rizling, naš najstarejši vinograd, posajen leta 1967) sem ugotovil, da je grozdje prezrelo, saj ga je zelo malo. Toča je naredila svoje. Severni deli grozdja so bili toliko poškodovani od toče, da so zdaj suhi. Asimilacija se je zato hitro prekinila, in kar je na grozdju ostalo zrelih jagod, so lepo dozorele. Tudi pečke. Odločil sem, da grozdje porežemo, saj je topel dan in ugoden za plodovke. Vnuka sta uredila zaboje in prevozna sredstva, žena preostalo, kar je potrebno za berače. Zbrali smo se domači, prijatelji in znanci. Trgatev je stekla ob pojasnilu, da je treba iz grozdja vse od toče poškodovane jagode, suhe ali polsuhe, odstraniti. Vse, kar je izpito od os in sršenov, prav tako. Narezalo se je 1300 kilogramov grozdja na 1,6 hektarja vinograda. Dovolj, saj je kvaliteta dobra, da se lahko razvije v odlično vino. Popoldan se je grozdje pripeljalo domov in prepustili smo ga naravi, da ga spremeni v vino. Začelo se je praznovanje, zakurila se je peč in Gregor nam je spekel večerjo. Nazdravili smo z laškim rizlingom 2017, ki je lepo božal naše duše, seveda na zdravje našega Gregorja. Svak je prinesel prve kuhane kostanje, zelo okusne, lepo so dopolnili mesne jedi. Pravnuk Jakob, star štiri mesece, je bil zelo nasmejan.

/ PONEDELJEK, 4. VINOTOKA

Izjemno toplo jutro, Boč in Donačka gora sta bila čista, brez meglic, kar nam kaže na lep sončen dan. Po jutranjih opravilih sem odšel do sadovnjaka. Poskusil sem več sort jabolk in pogledal peške. Kanada, mošancelj, krivopecelj imajo še zelene peške, niso še za obirat. Po tleh sem nabral nekaj jabolk, ki so padla zaradi piškavosti. Odnesel sem jih v oboro, kjer imamo rdečega jelena. Zdaj je čas parjenja, ruka. Naš vodilni samec Feliks je pravi lepotec med jeleni. Njegov glas je globok in zelo močan. Več let opazujem vedenje jelena, je predstavnik žveplenega na astralnem - živalskem. Prav za to biodinamiki uporabimo mehur jelena, da vanj damo cvetove rmana. Nato mehur zakopljemo v zemljo preko zime, da dobimo nujno potreben preparat za komposte. Sprehodim se po gozdu in opazujem dozorelost kostanjev. Vsi so še zaprti in zeleni. Le za robom gozda se že odpirajo in jih je nekaj že padlo iz ježic.

/ TOREK, 5. VINOTOKA

Jutro je sveže, delno megleno, kar kaže na prihod nestanovitnega vremena v času mlaja. Opravim vsa jutranja opravila v vinogradu doma in nakrmim živali. Opazim prvo jato brinjevk, ptice so se združile, potrebne bo več prisotnosti v vinogradu z grozdjem. Ptice odženem s sprehodom z gosmi, ki s svojim glasom odženejo vse ptice v bližini. Po opazovanju ugotovim, da se jata brinjevk ni več vrnila. Odpravim se do dolijev, kjer opravim natančen pregled vrenja. Vrenje poteka zelo aktivno - v doliju z mešanim belim grozdjem in muškat otonelom. Vrenje rdečega je mirno. Dolije pomešam in pokrijem s pokrovi. Popoldan nas obiščeta dva državljana Črne gore. Predstavim jima našo kmetijo, sledi pokušina vin, ki so v redni prodaji. Oba sta bila presenečena, saj sta prvič poskusila naravna vina, pridelana po biodinamični metodi.

/ SREDA, 6. VINOTOKA

Jutro je megleno, Boč ima "kapo", kar je znak dežja. Pritisk ptičev, predvsem brinjevk, je zelo velik. Oba s ženo sva prisotna v vinogradu nad hišo in svak pod hišo. Jate krožijo in čakajo, da se umaknemo, da lahko mirno pojedo grozdje. Pred štirimi leti smo ostali brez pridelka na 1,6 hektarja vinograda, saj so brinjevke in škorci od svita do devete ure pojedli vse grozdje. Kar niso pojedli, so toliko poškodovali, da trgatve nismo imeli. Ta izkušnja je boleča, vendar normalna v naravi. Takrat so imeli drugi kmetje grozdje še v vinogradu, vendar so pojedli le grozdje v našem vinogradu. Opoldan je začelo deževati in do večera je padlo 15 litrov.

/ ČETRTEK, 7. VINOTOKA

Megleno jutro, rahel dež. Goske čakajo na jutranji sprehod. Ob pogledu nad vinograd nad hišo na žicah električnega voda velika jata brinjevk, več sto. Odhitim z gosmi v sredino vinograda. Jata prileti nazaj in ponovno namerava zasesti električni vod. To nam je uspelo preprečiti in odletele so proti Zgornji Ložnici. Večkrat so zaokrožile nad gozdom po hišo, vendar se vinogradu niso približale. Usedle so se v krošnje dreves v gozdu, ki so se šibile pod njihovo težo. Ker se nismo umaknili iz vinograda, so odletele v proti gozdu Črnec in se niso vrnile. Preko dneva so priletele še manjše jate, tudi tem nismo dovolili, da bi se približale vinogradu. Samo človek v kombinaciji z živalmi je uspešen in lahko pridela odlično grozdje. Pred nami je še osem dni do trgatve. Grozdje laškega rizlinga in renskega rizlinga bo letos izjemno. Tako v svoji vinski zgodbi tudi to jesen ob in v vinogradu podoživljam povezanost človeka s stvarstvom, vesel harmonije in odnosa, v katerem se prepletata dobro in manj dobro - vse, kar tvori krog našega življenja, za katero ostajam iskreno hvaležen.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta