(DNEVNIK) Katja Fain: Barve na slovenskih reprezentančnih oblačilih so zasijale

/ PETEK, 12. JULIJ

Danes sem še vedno pod vtisi včerajšnjega dne. V Kopru na Ukmarjevem trgu smo včeraj potniki na olimpijske igre v Pariz imeli prav poseben dogodek – predstavitev olimpijske reprezentance. Gledam slike, posnetke, berem članke dneva, ki smo ga vsi športniki preživeli skupaj, in razmišljam. Res je lepo, da se pred tako velikim dogodkom vsi člani olimpijske reprezentance zberemo na enem mestu, se spoznamo in družimo. Zanimivo je, kadar spoznaš športnike različnih športov, tudi takšne z olimpijskimi medaljami, in ugotoviš, da smo si vsi podobni, drugačni od "običajnih ljudi", in da nas povezuje nekaj skupnega – vsi živimo in dihamo za šport na popolnoma drugačnem nivoju. Zaradi vsega tega sem se danes na popoldanskem treningu počutila nekoliko bolj navdihnjeno in še bolj motivirano. V glavi so mi ves dan odmevale besede včerajšnjega dne "Enkrat olimpijec, za vedno olimpijec" in težko je opisati občutke, ki jih ob teh besedah doživljam, res so nekaj posebnega. Slika olimpijskih iger v Parizu je kar naenkrat jasnejša in komaj čakam, da se tja odpravim s slovensko delegacijo.

/ SOBOTA, 13. JULIJ

Eden tistih dni, ko si po celem tednu, polnem treningov, zgodnjega vstajanja in vsega, kar sodi zraven, tako zmatran, da te po kosilu preprosto pobere in kot ubit spiš več kot dve uri. Poznate tisti občutek, ko si v čisti temi in sploh ne veš, kje si in koliko je ura, ko se zbudiš? Iz spanca me je prebudilo močno grmenje, ki je naznanjalo popoldansko poletno nevihto.

Kljub dežju in manjši ohladitvi (z dobrih 30 stopinj Celzija na 27) sva si s sestro omislili mrzlo sladico, ki nama bi pomagala pri spopadanju z vročino. Čokoladno-bananina torta. Sladica iz otroštva, ki je ni nikoli dovolj in je vedno prehitro zmanjka. Lotili sva se priprave – banane, čokolada in albert keksi so glavne sestavine za nama najljubšo slaščico. Torta je bila hitro narejena, saj ne zahteva peke, kar je popolno v primeru, ko stanovanje nikakor ne potrebuje dodatne toplote pečice. Z okušanjem so na plan privreli spomini na otroške dni, ko sva s sestro na vse možne načine mamo prepričevali, da nama naredi torto. Seveda je bilo, kot tudi zdaj, težko počakati, da torta v hladilniku počiva in se ohladi, ampak vredna je vsega "trpljenja" čakanja, ko končno ugrizneš v prvi kos. Moram vam povedati, da je bil božansko dober.

/ NEDELJA, 14. JULIJ

Dan za počitek. Edini dan v tednu, ko nimam treningov in ima moje telo možnost popolne regeneracije. Zjutraj sem lahko spala, ne da bi me zbudila budilka na telefonu, vendar je danes bil nepopustljiva budilka moj maček. Nekaj čez deveto uro je začel glasno opozarjati, da je že strašno lačen. Po tem, ko je dobil jesti, sem tudi sebi pripravila zajtrk – že vrsto let najljubšo jagodno smuti bovlo. Dopoldne sem preživela v družbi mačka, ki je moral najprej porabiti nekaj energije z igranjem in lovljenjem žogice, nato pa si je zaželel prijetnega crkljanja in lenarjenja.

Misija popoldneva sta bila pomerjanje in pranje nove olimpijske kolekcije. Značilne zelene, modre in bele barvne kombinacije na slovenskih reprezentančnih oblačilih so zasijale v vsej svoji veličini in resnično se že veselim, da bom ta oblačila čez slaba dva tedna nosila v Parizu. Tako kot jih je bilo na eni strani zabavno pomerjati, je na drugi strani včasih pravi izziv prati oblačila v slovenskih barvah. Potrebne so premišljene kombinacije, da se pri pranju ne obarvajo beli deli, vendar sem tudi v tem že izkušena in misija je bila uspešno zaključena. Vsa oblačila so ostala enake barve kot pred pranjem in so že pripravljena za nošenje na največjem športnem dogodku na svetu.

Zvečer sem svoje telo in um pripravila za nov teden treningov. Nekaj časa sem namenila razteznim vajam, masiranju z valjčkom in meditaciji. Moje baterije so se tako napolnile in pripravljena sem za nove napore in izzive prihajajočega tedna.

/ PONEDELJEK, 15. JULIJ

Danes smo se zbudili v še en vroč ponedeljkov dan, kar je napovedovalo že zelo toplo jutro. Ob 5:40, ko sem se zbudila za trening, je bilo zunaj že dobrih 20 stopinj. V nasprotju z zimskimi jutri, ko misel na mrzlo vodo v zgodnjih urah nikakor ni prijetna, sem tokrat bila vesela, da bom čez eno uro skočila v hladen bazen in tako začela dan.

Treniranje, prehranjevanje in spanje so tri glavne aktivnosti, ki okupirajo veliko večino mojih dni in tudi današnji dan ni bil nič drugačen. Za sprostitev in popestritev današnjega večera pa sem se posvetila svoji sliki iz kristalčkov. Veliko pisano drevo jo krasi in vsak kristalček ima svoje določeno mesto na njem. 28 barv kristalčkov in dobrega pol metra slike je dovolj, da bo potrebnih kar nekaj ur za njeno dokončanje. Seveda mi ne bo uspelo narediti vsega naenkrat, potrebnih bo kar nekaj "delovnih faz", ampak nekje je treba začeti. Ob dobri glasbi in kozarcu jagodne limonade sem lep del večera porabila, da sem naredila kakšnih deset odstotkov slike (smeh). Ti kristalčki so čisto majhni in vsakega je treba vzeti v roke in zalepiti v njegov kvadratek. Štiri barve kristalčkov so tako porabljene in komaj čakam, da vidim, kakšna bo slika na koncu. A kot sem rekla, do tja je še dolga pot - predvsem potrpljenja in vztrajnosti.

/ TOREK, 16. JULIJ

Dopoldan sem svojega mačka peljala na sezonsko česanje. Tako kot je pri drugih potrpežljiv, doma nikakor ni in mi nikoli prav dolgo ne pusti, da bi ga česala. Zaradi naravne menjave kožuha je bilo zadnje čase doma ogromno dlake in gospa, ki je danes za mačka poskrbela, je odstranila z njega vso odvečno dlako. Na koncu se je nabralo kupčkov dlake za skoraj še eno mačko in vem, da bo mojemu mačku zdaj veliko lažje tudi v vročini, saj na sebi nima več tako debelega kožuha. Odnesla sem jo celo brez ene same praske. Da je to velik podvig, bodo potrdili vsi, ki imajo doma mačke. Sploh pri mojem mačku, ki ne mara, da ga kam vozim in nosim okoli. Seveda si je na koncu za skoraj enourno potrpežljivost zaslužil svoj najljubši priboljšek – tunino pasto. Ko sva prišla domov, je že dišalo po mojem najljubšem kosilu, ki ga je pripravljala sestra. Priskočila sem ji na pomoč in skupaj sva dokončali kuhanje. Piščančje tortilje so bile zelo zelo dobre. Najboljša stvar tega kosila pa je, da je ostalo še nekaj za večerjo, tako da sem lahko v enem dnevu dvakrat uživala v moji najljubši jedi.

Popoldan sem najprej opravila plavalni trening v bazenu in nato še suhega, potem me je čakalo še snemanje videa za sponzorja domačega kluba PK Branik Maribor. Presenetljivo hitro smo zaključili in ni bilo treba veliko ponavljati, saj je bila ideja dobro zastavljena in snemalec je svoje delo opravil zelo učinkovito in dobro. Posneli smo štarte v vodo in nekaj plavanja, kar pa tako delam cele dneve in nisem potrebovala posebne priprave. Tudi z govorjenjem v mikrofon in pred kamerami imam že veliko izkušenj, zato je vse teklo brez težav. Veselim se, da bom lahko videla, kako vse skupaj izgleda na posnetku.

Zdaj sem že pripravljena na spanje in komaj čakam, da ležem v posteljo, preberem nekaj strani knjige in potem zaspim.

/ SREDA, 17. JULIJ

Najboljši del današnjega dne je bila masaža po jutranjem treningu. Enkrat tedensko sem naročena na športno masažo, da moje mišice dobijo dodatno regeneracijo in danes sem jo res potrebovala. Od treningov so me že precej bolele roke in po dobre pol ure masiranja sem se počutila kot nova. Čutila sem postopno sproščanje vsakega dela telesa in želela sem si, da se ta masaža ne bi nikoli končala. Na popoldanskem treningu sem potem kar malo lažje plavala, predvsem roke so bile lahkotnejše, kar mi je pomagalo pri glavni seriji treninga, ki je bila dokaj naporna.

Z mačkom sem proti večeru sedela na okenski polici in oba sva uživala v svežem zraku. On je opazoval ples ptičev, ki so igrivo letali mimo okna in se zbirali na bližnjem drevesu, jaz pa sem z napetostjo spremljala zadnji triler trilogije, ki ga trenutno berem. Če slučajno koga zanima: gre za trilogijo The Butterfly Assassin Series in zadnja knjiga ima naslov Moth to a Flame. Prvo knjigo sem prebrala že leta 2022, ko je izšla, in potem sem težko čakala leto dni na drugo in nato še eno leto na tretjo, saj so me povsem prevzele.

/ ČETRTEK, 18. JULIJ

Danes zjutraj je bila na sporedu ena ura joge. Zelo rada delam jogo in komaj sem čakala, da sem začela. Celo uro sem se zavedno posvečala svojemu telesu ter ga povezovala z občutki in dušo. Joga je super aktivnost za centriranje mišljenja v naših možganih, ki tako radi skačejo na vse strani, na dan trenutek in v tem času vedno dam vse druge stvari na stran, na pavzo. V hitrem tempu našega sveta je zelo dobro, da se vsake toliko ustavimo, zadihamo, prisluhnemo svojemu telesu in vsaj za nekaj trenutkov možgane spočijemo. Ko sem končala, sem se odločila, da še dodatnih 15 minut posvetim sedanjim trenutkom, zato sem med hojo domov razmišljala o zvokih, ki jih slišim in lepotah našega Maribora. Moja pot domov se je vila ob Dravi in kljub glasnemu prometu sem slišala tudi veliko ptičjega petja. Bilo je lepo jutro, sončne žarke sem prijetno čutila na svojem obrazu. Ob prihodu domov sem se počutila polna energije in pripravljena še na drugo polovico tedna. Do nedelje me čakajo še štirje plavalni treningi in en trening v fitnesu, a jih bo, po jutranjem polnjenju baterij, veliko lažje oddelati.