/ PETEK, 31. JANUAR
Zadnji dan v Evropski uniji; na radiu, televiziji, vlaku podzemne železnice, v bližnji trgovini, vsi odštevajo! Zjutraj so mi na elektronski naslov iz Downing Streeta 10 poslali vsebino poslanice pod embargom, s katero zvečer premier Johnson zaključuje članstvo države v Evropski uniji. V zasebnem klubu Soho House sem imela tri daljše sestanke, povezane s produkcijo celovečernega filma Brexit Means Brexit/Brexit pomeni brexit, za katerega sem napisala scenarij, zdaj pa ga produciram, v nadaljevanju pa ga bom sorežirala. Na poti domov sem obšla Parlamentarni trg. Tam so se že začeli zbirati "breksitaši". Z nekaj minutami molka sem stala na drugi strani ceste z namenom, da si za vedno zapomnim ta dan in te pozabljene ljudi. Nenadoma pa mi je v spomin švignil dogodek izpred 30 let s Šmarne gore. Okoli 30 ljudi je v čolnih čakalo na vesoljni potop. Na njihovih obrazih je bil tak isti izraz, kot so ga imeli "breksitaši" 31. januarja 2020 na Parlamentarnem trgu v Londonu. Brexit je nekakšna sekta! Zvečer sem si natočila džin tonik; pijačo imperija. Prižgala sem BBC News, med drugim so poročali, da na Downing Streetu nazdravljajo z angleškim penečim se vinom. Potemkinove vasi, sem pomislila. Na televiziji se je pojavil kot pravi mesija - Boris Kamal Johnson, njegov govor sem si prebrala že zjutraj, ugasnila sem televizijo, sedla za računalnik ter po skypu opravila tri pogovore s kolegi producenti iz Los Angelesa.
/ SOBOTA, 1. FEBRUAR
Spat sem šla ob šestih zjutraj, zbudila sem se ob devetih, ko je moja mlajša kričala: "Mami, mami! Šla sem spat v Evropski uniji, zbudila sem se v samostojnem Združenem kraljestvu!"
Tako jih učijo?! V šoli, ki jo je treba plačati. Srečo imajo, da je sobota, saj bi drugače vkorakala tja. Do ponedeljka pa se bom morala ohladiti. Dan sem v celoti posvetila produkciji filma, večerjala sem v restavraciji Xier, sedela sem za mizo chefa restavracije. Natakarji so bili vsi iz Slovaške in Italije, menedžerka iz Španije, glavni chef iz Neaplja. Za aperitiv sem naročila džin tonik, natakar mi je priporočil znamko Monkey 47, zelo dober okus. "Ja, tale je iz Schwarzwalda," je povedal. Angleški šampanjec, nemški gin, globalizacija gre naprej! Mojster restavracije Carlo Scotto mi je razkazal svojo kuhinjo in povedal, da je bil predhodno chef v New Yorku, Tokiu, Kjotu, Milanu. Okus jedi je odvisen od vključevanja majhnih in velikih delcev ter snovi. Zanj je brexit nekaj popolnoma nerazumnega. Vzdušje v restavraciji je bilo čudovito, za domov so mi dali piškote, odšla sem v vzdušju "Gente di mare"; vsebina evrovizijske pesmi, ki sta jo pela Umberto Tozzi in Raf. Ljudje smo kot morje! Včasih razburkano in včasih mirno.
/ NEDELJA, 2. FEBRUAR
Pozno dopoldne sem se odpravila v bližnji supermarket. Kupila sem lososa z Islandije, riž iz Japonske, šparglje iz Sussexa v Angliji, borovnice iz Čila, jagode iz Egipta ter jabolka iz Južne Afrike.
Skuhala sem lososa teriyaki, mizo juho in age tofu. Po kosilu sem se pripravila na pogovor z mojstrom fotografije filma Brexit pomeni brexit. V nadaljevanju je z njim stekel pogovor po skypu. Zvečer sem šla v kino in si ogledala film Svetilnik (The Lighthouse). Priporočam! Potem sem si ogledala posnetek podelitev letošnjih nagrad Britanske akademije za film in televizijo (BAFTA). Še en teroristični napad na London nam je zakisal nedeljsko noč.
/ PONEDELJEK, 3. FEBRUAR
Sestanek za sestankom. Producent, igralec, scenski mojster. Denar, predračun, stroški, lokacije … Zvečer pa sestanki po skypu s filmarji iz Los Angelesa. Spat sem šla v torek ob štirih zjutraj.
/ TOREK, 4. FEBRUAR
Jutro je bilo videti obetavno. Šla sem na pilates, v trgovini Pantzer sem kupila sveže jurčke, bagels s čebulo in nekaj glav solate. Okoli desetih so začeli deževati mejli iz Kalifornije. Zdaj sem se že navadila - tam nihče ne spi - nikoli! Na cedilu sem pustila prijateljico, ki je te dni praznovala rojstni dan. Zaradi dela sem morala odpovedati kosilo. Tako ali tako bi trajalo zgolj eno uro, ampak te dni nimam časa, da bi šla na stranišče. Brez ličil in z neurejenimi lasmi, kot Pehta iz Londona, sem sedela ob računalniku do poznih večernih ur in urejala račune za celovečerec. Jedla sem kot pes - enkrat na dan, zvečer. Še dobro, da je v moji neposredni bližini izvrsten sushi chef! Njegov meni je vedno rešitev za mojo družino.
/ SREDA, 5. FEBRUAR
Pomemben dan. Z igralcem sem se morala dogovoriti o njegovem honorarju. Kot "pravi producent" sem morala stvari opraviti z malo diplomacije in elegantno. Dobila sva se na brunchu. Sprva se mi je zdelo, da je okajen, potem pa mi je povedal, da so snemanje končali šele ob treh zjutraj, nato pa je porabil še dve uri za vožnjo iz studia domov. Trenutno igra v novi seriji The Crown, Krona. Zabavala sem se ob poslušanju njegovih prigod z Gillian Anderson, ki v novi seriji igra Margaret Thatcher. Zvečer sem šla v šolo na koncert. Moja starejša hči igra v šolskem orkestru. Zelo so se potrudili. Starši smo sedeli za okroglimi mizami, na katerih so bile steklenice vina (z Nove Zelandije), otroci pa so na odru nastopali. Vzdušje je bilo imenitno. Zvečer sem prišla domov, sedla za računalnik in spet vse isto - klici v LA, predračuni, priprave ...
/ ČETRTEK, 6. FEBRUAR
Umrl je Kirk Douglas, v 104. letu! Človek ne ve, ali naj praznuje, saj je legendarni igralec dočakal častitljivo starost, ali naj bo žalosten. Nehote sem se spomnila na kraljico in njenega moža. Duke of Edinburgh bo letos dopolnil 99 let! Veličastno! Opoldne sestanek z vlagateljem v filme. Seveda si ne obetam svetlega izteka. Slišala sem, da vlagatelj ponuja precej denarja - v zameno, da njegova žena igra v filmu. London je poln ljudi z neomejenimi proračuni in bujno domišljijo. V Londonu obstajajo agenti za te posebneže, ki si na primer privoščijo potapljanje do Titanika, presaditev celotnega lasišča, in kot rečeno, filmske vloge. Jutri bodo volitve na Irskem, vse kaže, da se bo sedanji premier poslovil od položaja.
