(DNEVNIK) Peter Ribič: Zeleno je življenje

Peter Ribič
18.06.2022 06:00

Diplomirani agronom, Kamničan po rodu. Zaposlen v Biotehniškem centru Naklo kot vodja oddelka za izobraževanje odraslih. Vrtnar po duši, sicer pa predavatelj s področja hortikulture. Oče najstnice Zoje Ivane.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

/ PETEK, 10. JUNIJ

Vrtnarji in vsi ljubitelji zelenega imamo v tem obdobju leta navadno največ dela. Pomlad, ki buhti na vseh koncih, kar kliče po delu na vrtu - pa tudi v šolskem prostoru je pomladno obdobje najbolj pestro od vseh. Številna izobraževanja, ki smo jih v našem oddelku zasnovali že v lanskem letu, se zdaj zaključujejo, počasi se bližamo ciljni ravnini. Vsako leto zasnujemo pester in zanimiv nabor različnih usposabljanj na področju biotehniških strok - od predelave mleka, sirarstva do cvetličarskih in arborističnih usposabljanj. Za vsakogar nekaj, za vse, ki se želijo izpopolniti v različnih veščinah in jih uporabljati pri svojem delu. Vseživljenjsko učenje pridobiva veljavo in oddelek, ki ga vodim, je usmerjen prav v ta del. Razgibano, pestro in dinamično preživljam dneve, povsem take, kot sem tudi sam v življenju.

Tudi v družini je ravno v tem času največ praznovanj. Mama in nekoliko kasneje sestra in svak, oba na isti dan, sta ravno v teh dneh obrnila življenjsko prelomnico - in treba je bilo pripraviti nemalo presenečenj. Tako je rojstnodnevno praznovanje dobilo pravo obliko. Konfeti, napisi in avto, polepljen s pisanimi lističi, so bili samo eni od njih. Pozno popoldne je sledilo še družinsko srečanje, ki se je zavleklo v noč. Za zaključek najlepšega meseca pride na vrsto še oče, ki praznuje ravno na moj godovni dan.

Ciril Horjak

/ SOBOTA, 11. JUNIJ

Sobote so navadno mirne. Po celem tednu prija nekoliko daljši spanec. Po jutranjih opravilih me navadno čaka še kopica dela doma, saj je treba urediti, kar mi čez teden ne uspe. Dan začnem z obiskom pri znanki, ki ima težave z bambusom v vrtu. Pred leti ga je zasadil njen oče in do danes je nastal pravi gozd. S spremenjenimi klimatskimi razmerami mu še toliko bolj prija. Raste nekontrolirano in treba je nekaj narediti, ga omejiti pri njegovi razrasti. Prosila me je za pomoč in skupaj sva iskala možnosti za njegovo omejitev. Vzel sem si korenino zase in ga nasadil v posodo na balkonu. Ozeleniti ga namreč želim, da bo poletna pripeka nekoliko manjša.

Drugi del popoldneva sem namenil ureditvi družinskega groba. Glede na to, da prihajam iz sila ''uporabne'' stroke za vsakdanje življenje, me moji domači kaj hitro prosijo, da priskočim na pomoč pri različnih opravilih. Tako kot povsod se tudi nas drži rek o kovačevi kobili. Ne ostane vedno bosa, vendar prehitevam pa tudi nikoli ne.

Ta dan je v Ljubljani potekala Parada ponosa. Različnost je pomembna in družbo bogati. Tako rastemo vsi, se razvijamo v strpnosti in sprejemanju, ne glede na spol, rasno pripadnost ali spolno usmerjenost. In prav je tako.

/ NEDELJA, 12. JUNIJ

Nedelje imam navadno rezervirane za šport v različnih oblikah ter druženje. Še posebno v poletnem času. Dejstvo je, da je narava zdaj najlepša, in želim jo izkoristiti za sprehode, kolo ali rolanje. Dolgi in topli dnevi to omogočajo. Dopoldan smo dobili obisk iz Srbije in odločili smo se, da jim razkažemo dolino Kamniške Bistrice. Navdušeni nad lepotami, dobro in domačo hrano, mirnostjo in lepimi razgledi smo se sprehajali ob reki, namakali noge v njej in si ogledali še lovsko kočo kralja Aleksandra, seveda le od zunaj, saj je že vrsto let zaprta za javnost. Velika škoda, saj bi lahko bila pravi turistični biser kamniškega konca. Ob nedeljah popoldan in zvečer pa pridejo na vrsto še domača opravila, ki so večini tudi poznana. Pranje in likanje ter priprava na novi delovni teden.

/ PONEDELJEK, 13. JUNIJ

Ponedeljki so vedno divji in polni različnih obveznosti. Sestanki, koordinacija dela v pisarni ter stiki z ljudmi so del mojega posla. Pri našem delu in stalnih spremembah je usklajevanje različnih deležnikov nujno. V ta namen in da se izognem gneči, rad že v nedeljo zvečer pregledam elektronsko pošto in dogovorim najnujnejše. Danes smo pričeli dva seminarja in treba je pripraviti veliko zadev. Klici, sporočila ter razne odsotnosti udeležencev so del mojega vsakdana, ko sem v pisarni. K sreči imam ob sebi dobro ekipo. Najboljše moštvo, kot se rad izrazim. Ne znam si predstavljati pisarne brez Danijele in Nade, ki sta srce in duša izobraževanja odraslih, ter kolegic v računovodstvu. Vsi vemo, da je s financami treba imeti še posebej dobre odnose. Da vse zadeve lahko gladko tečejo, moramo biti dobro povezani. Priznam, da sem še vedno nemalokrat razočaran, ko vidim, da ljudje v javnem sistemu delujejo šablonsko, po naprej dorečenih normah, pravilih in obrazcih, kar pa za našo pisarno ne morem trditi. Tu smo za ljudi in zaradi njih. To je naše geslo in naša želja je ponujati različna strokovna usposabljanja za vse ljudi dobre volje in za vse tiste, ki potrebujejo nove veščine za opravljanje svojega poklica ali konjička. Ne rečemo zastonj, da smo Center priložnosti in znanja.

/ TOREK, 14. JUNIJ

Ob vsej profesuri, ki jo opravljam, in vodenju oddelka rad ohranjam stik s stroko na terenu. Poleg božičnih in velikonočnih krasitev v Vatikanu, ki so v mojem diapazonu nekaj posebnega, rad poprimem za delo tudi na področju hortikulture. Z dijaki in kolegico smo se danes odpravili v Tržič, kjer smo pričeli urejati krožišče pri Deteljici. Nova zasaditev bo zasijala sredi mesta - tako vrtnarji puščamo svoj pečat v prostoru. Katere rastline izbrati, da bodo prave, da se bodo dobro razraščale in bodo lepe na pogled v vseh delih leta, je zagotovo najtežje strokovno vprašanje in dilema, s katero se srečuje veliko ljudi. Ko sodelujem v radijskih oddajah in ljudem svetujem o izbiri in negi rastlin, je ravno to tisto, kar večina pričakuje od vrtnarja. Katero rastlino izbrati, da bo lepa, vzdržljiva in bo nekaj let tudi krasno uspevala? Ni jih veliko, ki znajo podati odgovor na to, in sam pri svojih predavanjih temu dajem največji poudarek. Vrtnarstvo je stroka, ki jo je potrebno živeti, opazovati naravo in črpati iz nje. Na ta način začutiš rastline in o njihovih potrebah lažje svetuješ ljudem. Prav pa je, da smo vrtnarji tisti, ki s svojim delom in zgledom učimo ljudi, ki potrebujejo našo pomoč in nasvete. Na ta način parkovna stroka pridobiva ugled, saj je bila vrsto let zapostavljena, odrinjena in imela slab sloves. Spomnite se lahko, da smo v prejšnjem stoletju in nekdanji državi govorili le o sadno-zelenjavnih vrtovih. Vsaka hiša ga je imela. Za pridelavo hrane. Danes se vedno več ljudi zaveda pomena okrasnega vrta, namenjenega za druženje, prosti čas in sprostitev, posedanje. Vrt nam mora biti v veselje, delo v njem pa v sprostitev, nikakor ne suženjstvo in mučna obveza. Slovenci smo znani po čistoči in urejenosti - in tako največkrat pristopamo tudi k ureditvam vrtov. Če ste bili kdaj na obisku v zahodnoevropskih deželah, ste lahko videli nekoliko drugačno vrtno kulturo ter rabo prostora. Vrtovi so manjši, umetelno urejeni. Tu nam nedvomno še veliko manjka.

/ SREDA, 15. JUNIJ

Zjutraj so me najprej čakali zagovori poklicne mature. Kandidatki izobraževanja odraslih sta me izbrali za mentorja, pripravljeni projektni nalogi pa sta predstavili pred komisijo. Vprašanja in preverjanje njune strokovne dozorelosti. Čez dan smo nadaljevali urejanje krožišča v Tržiču. Pri sajenju rastlin smo dali prednost okrasnim trajnicam, zeliščem ter drevnini, ki bo na koncu tvorila čudovito kompozicijo.

V letošnjem letu bo imela Bistrica pri Tržiču novomašnika. Naš nekdanji dijak se je odločil za vstop v semenišče in zdaj se bliža sklepnemu dejanju. Če slabih štirinajst dni mu bom pomagal pri okrasitvi cerkve ter zunanjega prostora, kjer bo potekala slovesna sveta maša. To so zagotovo posebni dogodki v našem poklicu, ki ostanejo v trajnem spominu.

/ ČETRTEK, 16. JUNIJ

Predavanja so se zaključila, čaka nas še nekaj dni mature in zaključnih izpitov. Tudi v pisarni za izobraževanje odraslih imamo v programu le še nekaj tečajev in seminarjev, ki se bodo zvrstili do sredine julija.

Učiteljstvo in poučevanje je lep in naporen poklic. Radi rečemo, da je to poslanstvo. Mnogi nam očitajo le nekaj ur dela na dan in mesece počitnic, kar pa sploh ne drži. Organizacija dela v šolah se je v zadnjih desetletjih zelo spremenila. Slovenska šola je dobra šola in v primerjavi z mnogimi državami imamo pri nas zelo dober standard znanja in opremljenosti šol. Največkrat se to spregleda, kar pa seveda ni prav. Sam sem v svoji karieri obiskal in bil v izmenjavah v številnih državah in moram priznati, da spadajo naše šole med boljše v Evropi. Menim, da imamo mi problem predvsem s podobo poklicnega izobraževanja v javnosti, kar se nam vleče že desetletja. In tukaj nas čaka še veliko dela, da to izboljšamo in popravimo.

Uživajte dolgo in vroče poletje, kjerkoli že boste, najboljše bo v družbi tistih, ki jih imate najraje. Srečno!

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta