/ PETEK, 15. MAREC
Vaja za svečani zaključek šole // Danes peljem študentko Mako-san na strokovni obisk lokalne osnovne šole. Oblečem se v barve – rumene hlače in oranžen šal, čez pa ohlapna volnena jopica. Prepozno preberem sporočilo, ki mi ga je sinoči poslala: "Oprostite, zanima me, ali moram za jutrišnji obisk v osnovni šoli obleči formalno obleko?" Ojej. Ob prihodu v šolo me preseneti učiteljica Jamasaki: "Danes začenjamo vaje za slavnostni zaključek šole". Jamasaki-sensei uči japonščino v posebnem razredu za učence iz tujine, stare od šest do dvanajst let, ki zaradi slabega znanja japonščine težko sledijo pouku. "A tako, oprostite, da sva prišli brez predhodnega obvestila," se izgovorim. Po pogajanjih in obisku ravnatelja sva končno dobili privolitev: "V redu, lahko se udeležita vaje, vendar se držita nekje v ozadju." Kar sva imeli priložnost videti iz ozadja, je spominjalo na pravo vojaško vajo.
Telovadnica je bila ledeno mrzla. Otroci v temnomodrih uniformah so v poravnanih vrstah sedeli vsak na svojem lesenem stolu. Slišal se je samo ukazovalen glas učitelja: "Tišina! Vstani! Priklon! Sedi!" To so ponavljali, vse dokler niso bili popolnoma skladni. Med sedenjem niso smeli premakniti pogleda, stopala so morala biti skupaj, roke na kolenih.
/ SOBOTA, 16. MAREC
Sobotna kava // Ni lepšega, kot je čas za sobotno kavo, ko se nikamor ne mudi. Pa čeprav bi se v takih trenutkih rada izognila preverjanju službene pošte, me premami in jo tudi tokrat preberem. "Upam, da preživljate lep dan z družino. Oprostite, da vas motim, a nujno bi vas potrebovali pri svetovanju študentom, ki se ta mesec odpravljajo na izmenjavo v Avstralijo. Danes popoldan ..." Spet bom soboto preživela s študenti. Interaktivno učenje in pomoč pri pripravi raziskav me spomnita, zakaj se sploh ukvarjam z raziskovanjem in kako me to napolnjuje. Kljub temu zvečer samo še padem v posteljo.
/ NEDELJA, 17. MAREC
Bento malica // Moji trije mali nogometaši me vsako nedeljo že ob 5. uri vržejo iz postelje, saj nestrpno čakajo na nedeljsko nogometno tekmo. Poskakujejo po postelji in pojejo japonske nogometne pesmi. Pa saj bi še lahko spali. Z možem vstaneva in skuhava bento malice. Škatlica mora vsebovati pet barv za zdravje – beli riž, rjavo meso, rumeno jajce, zeleno in rdečo zelenjavo. Jaz navadno poskrbim za rjavo, vse druge barve zna spretno pričarati mož, ki mu je to opravilo v veliko veselje. Bento malica je vsekakor eden najljubših načinov sporočanja starševske ljubezni na Japonskem, ki pa lahko ob močni konkurenci pri otrocih izzove tudi občutek njenega pomanjkanja. Malica se enkrat mesečno, ponekod pa tudi vsak dan, pripravi otrokom za vrtec ali šolo. Na tekmi se zberemo ponosni starši iz naselja in navijamo za naše fante in dekleta, dokler ne nastopi vrhunec tekme – čas za bento. Otroci primerjajo med sabo doma pripravljene malice in v zadnjem letu je nepremagljiva zvezda nogometa slovenska svinjska pečenka. Otroci jo naravnost obožujejo. Hvala, mami!
