/ PETEK, 17. JULIJ
"Strokovnjaki v zadnjem času vse bolj poudarjajo pomen razvoja umetnosti in kulture za razvoj urbanih središč. Večji del teh razprav in študij se osredotoča okoli koncepta kreativnega mesta in teze o povezanosti med hitro gospodarsko rastjo in prisotnostjo kreativnega razreda, v katerega štejemo raziskovalce, umetnike, inženirje, računalniške programerje, delavce v izobraževanju in oblikovalce medijskih vsebin." (Naterer, Lavrič, 2018. Mesto neizpolnjenih pričakovanj)
Z Žigo jutranji telefonski brief o Letnem kinu Minoriti, o sloganu (#vsezafilm), o prihajajoči tiskovni konferenci, o programu, ki ga pripravljamo za Letni oder Ruše (Open air kino), in o tem, kdaj in kje organizirati projekcije filmov, ki smo jih načrtovali v času karantene (Dvorišče MNOM, Vetrinjski dvor, Art kamp ...). Urška Košica pravi, da imajo dovoljenje samo do devetih, Mestni park torej odpade. Klic iz Glampinga Ramšak - prvenstveno ne zaradi projekcije, ampak zaradi njihovih polnih kapacitet in gostov, ki si želijo mestnih doživetij. Začnem razlagati o turistični zadrugi Živo mesto in naših načrtih, ampak ker potrebujejo takoj (čez dve uri), bi lahko posredoval le nekaj kontaktov ...
"Maribor nedvomno sodi v okvir postindustrijskih mest, ki mu lahko koncept kreativnega mesta predstavlja zelo pomembno razvojno priložnost. Kakovost življenja in bolj umirjen življenjski slog manjših mest za privabljanje ustvarjalnih ljudi. Maribor takšne adute, vključno s privlačnim naravnim okoljem, bogato kulturno kulturno dediščino in privlačno mestno arhitekturo, brez dvoma ima." (Naterer, Lavrič, 2018. Mesto neizpolnjenih pričakovanj)
V Večeru pozornost pritegne članek o številu zlatih maturantov, pri čemer je Maribor v letošnjem letu kar precej zaostal za Ljubljano in tudi za Celjem. Številke so bolj izrazite kot na nogometni lestvici. Ni pa ne eno ne drugo kazalnik, ki bi me pretirano skrbel. Trenutno se mi zdi, da sem na pravem mestu, glede časa pa tako ali tako ves čas mislim, da sem se rodil eno generacijo prepozno. Narejen sem bolj za čase Bojana Križaja kot Tine Maze, čeprav z veseljem pogledam njen pogovor z Vesno Milek na RTV SLO. Vrhunski športni dosežki me fascinirajo od malega.
/ SOBOTA, 18. JULIJ
"Ukvarjanje z različnimi stvarmi omogoča ohranjanje distance," pravi novinar in pisec Marjan Žiberna, "predvsem distance do lastnega početja. Če se ti kljub temu
začne dozdevati, da so stvari, ki jih počneš, nadvse pomembne, skoraj zveličavne, je dobro imeti prijatelje. Take prijatelje, ki jih vzameš smrtno resno, ko ti namignejo, da se jemlješ preresno."
(Če se mi življenjske okoliščine v zadnjem letu ne bi tako drastično spremenile, bi današnje prijateljevanje najverjetneje nadaljeval na performansu Renata Volkerja na novi KGB-lokaciji, v Avditoriju LGM, tako pa sem ostal doma pred televizijo in si pogledal norveški film Utoya, v celoti posnet v enem kadru, in se zahvaljeval za filmski in dokumentarni program naše javne televizije.)
/ NEDELJA, 19. JUNIJ
Zbudim se prav tam, kjer sem včeraj zaspal. Z dvigom rolet skoraj prehitim sončni vzhod. V roke vzamem malo Trino, ki ima ta čas v dnevu očitno precej raje kot jaz. Še do pred kratkim sem trdil, da so "jutra najlepša, če jih dočakaš" (avtor meni neznan), jih pa trenutno izkoristim za branje - ko se mali smehec sam zaigra za nekaj minut. Obrnem zadnjo stran in se končno poslovim od Josefa Erdmana - dolgo sem odlašal z zadnjimi stranmi, nisem želel, da bi že bilo konec ...
Maja natančno odmeri tajminge prehranjevanja, prebavljanja, spanja in tako splanirava družinski športni izlet. Priznanje za odlično planiranje predvsem Maji, sam si lastim le nekaj zaslug pri trenerskem vzpodbujanju, da Trikotna res ni več daleč. Prijetno utrujen, nekaj je k temu zagotovo dodala desetkilogramska dodatna utež, se zleknem in pogledam predzadnje kolo slovenske nogometne lige na RTV SLO. Prvak bo odločen v sredo. Če obstaja bog (beri: če je na tem svetu kaj pravice), bo v sredo Celje prvak!
/ PONEDELJEK, 20. JUNIJ
Na dopoldanski tiskovni konferenci Žiga predstavi program Letnega kina, ki ga letos označujejo avtorice, ženske (in to izključno zato, ker so v zadnjem letu posnele res veliko odličnih filmov), in filmi, posneti v širši balkanski regiji, ki je ponovno bogato filmsko obrodila. Poleg dvanajstih filmov bodo projekcije pospremili tudi štirje gosti: Siniša Gačić, Matjaž Ivanišin, Dana Budisavljević in Gregor Božič. Standardnim sredam in petkom letos dodajamo še sobote. Stipe Jerić je povedal, da v Mariboxu skrbijo tudi za filmsko kulturo in da tudi kot gospodarska družba (včasih) gledajo onkraj dobičkov, medtem ko Katarina Klančnik Kocutar izpostavi varnost prizorišča in letošnje koronske prilagoditve dogodka (kapaciteta 140 namesto 520). Prisotna je tudi Doda iz KGB, ki izrazi hvaležnost, saj jim takšna sodelovanja omogočajo nadaljevanje poslovanja in izvajanja kulturno-umetniškega programa v mestnem jedru. Letni kino Minoriti je trenutno ena od preredkih priložnosti za umetnike, da se predstavijo v živem stiku s publiko, letošnji dogodek pa želimo izkoristiti tudi za to, da širši javnosti sporočimo, da življenje teče naprej, da organizatorji dogodkov nismo izginili, da smo tukaj, da smo iznajdljivi in da iščemo vedno nove in nove načine, kako vzpostaviti stik med umetniki in publiko. Obiskujmo prireditve v mestu. Zdaj še toliko bolj "stopimo skupaj". Družimo se v kafičih in na javnih prostorih. Zapravljajmo, kolikor lahko!
/ TOREK, 21. JUNIJ
Zadnje priprave na dogodek pomenijo odgovarjanje na klice medijev, tiskanje majic, razdeljevanje letakov po centru mesta (letos vse nekoliko bolj pozno, saj do zadnjega nismo vedeli, ali Letni kino sploh bo), zadnje dogovore s tistimi, ki so nas letos finančno podprli - za zdaj so to Motiviti, Energija plus, Slam zverine in Matic Ačko, s.p. (hvala vsem!) -, čakamo tudi na podpis pogodbe o sofinanciranju z Mestno občino Maribor, za kar se oglasim tudi na uradu za kulturo in mladino.
Dobim se na hitri debati z Miho Škergetom (ugotoviva, da po več kot pol leta!), ki je del večjega lokalnega projekta, o katerem bomo (upam) kmalu vsi slišali. V zgodbi jim manjka še človek ali dva, ki bi ga sicer veliko lažje našli v Ljubljani, ampak ne iščejo samo znanja in izkušenj, temveč tudi oziroma predvsem dušo. Doma me čakajo Maja in Trina pa tudi kosilo, Svetlana, Željko, Ajda in Žiga. Ajda je začela pisati izjemno pomemben blog o izgorelosti, njen prvi zapis je odlična zmes strokovnosti in poljudnosti, prepleten tudi z lastno izkušnjo. Karantenska pridobitev je poslušanje podkasta New York Timesa, The Daily, kjer v današnji oddaji secirajo Trumpovo komunikacijo, in kar kurjo kožo dobim zaradi podobnosti s Slovenijo. Mislim, da je konstruktivno, da dobro poznamo to formulo in da tudi slišimo in poskušamo razumeti, koga nagovarja in kako. In da smo mirni.
/ SREDA, 22. JUNIJ
Redno sestankovanje z Urško Breznik, Lucijo Smodiš, Hano Repše, Mojco Pernat in Majo Malus, kjer smo v pridruženem partnerstvu z Mestno občino Maribor na poti oblikovanja strategij za področje filmskega prikazovanja, produkcije in izobraževanja v mestu, hkrati pa tudi iščemo najboljše (najbolj realne?) rešitve za upravljanje in delovanje mestnega kina. Problematika mestnega kina je v mestu dolga, predolga. Resnično je potrebno dosti mirnosti, da ne zabredem v negativne (realne?) stranpoti več kot desetletnega bolj ali manj neuspešnega dela na tem področju.
"Kreativno mesto je prepoznavno tudi po tem, da ustvarja čustveno zadovoljujoče prostore in doživetja za svoje prebivalce in obiskovalce." (Naterer, Lavrič, 2018. Mesto neizpolnjenih pričakovanj)
Kosilo s Sandro Kiker, ki nam v Društvu za razvoj filmske kulture svetuje na področju tržnega komuniciranja in razvoja. Pokažem ji tudi prvi prototip Movie-booka (slikofrca), ki ga trenutno testiramo in ga želimo v naslednjih mesecih razviti v poslovno zgodbo, ki bo povezala kreativnost, animacijo, Maribor, tehnologijo in izobraževanje. Na poti proti avtu, takrat še ne vedoč, da mi pridni mestni redarji že pišejo kazen, se prvič sprehodim po Koroški cesti z druge strani. In sem navdušen. Vmes se ustavim še v K18, pogledam inštalacijo Lili M. Rapre in Julie, Sobrios Rubies, mimo pride na kolesu Miha Horvat, pomaha. Maribor je lep, če dobiš kazen, pa si pač privoščiš sladoled in se umiriš.
/ ČETRTEK, 23. JULIJ
Jutru se pozna udeležba na včerajšnjem popoldansko-večernem rekreativnem teniškem turnirju v Slovenski Bistrici (zmagovalec je glasno zatrjeval, da je samo v rekreativnosti prihodnost športa!), ki ga nadaljujemo z ogledom tekme Celje - Olimpija in proslavljanjem naslova Celja. Mojim celjskim prijateljem pošiljam SMS-e s čestitkami, videti je, da so tudi oni začutili nekaj te čudežne nogometne evforije.
Zaključujem dnevnik ... Očitno bom moral prositi za kakšno dodatno uro zaradi potrebe po krajšanju teksta; pred GT22 me čaka tudi že študent iz Madrida, Alvaro, ki opravlja prakso v našem društvu in ki je tako navdušen nad Mariborom, da je tudi meni lažje verjeti, kar je rekel že sam Tone Partljič: da so to "nebesa pod Pohorjem", a se mnogi ljudje v njem "držijo, kot da živijo v peklu".
