/ PETEK, 10. JULIJ
Prebiranje strupenih spletnih komentarjev pred ponedeljkovimi ceremonijami v "krvavi Bazovici", vladni palači sredi Trsta in Narodnem domu, ki naj bi ga vrnili Slovencem, se mi dobesedno gabi.
Veliko prahu je dvignila napoved, da bosta predsednika Mattarella in Pahor položila vence pred dva spomenika v Bazovici: prvi velja za simbolno obeležje povojnih pobojev poraženih Italijanov, drugi pa je kraj, kjer so 6. septembra 1930 prvi evropski antifašisti, trije Slovenci in Hrvat, padli pod streli na ukaz posebnega sodišča.
Eni Pahorja obsojajo, da bo s svojim poklonom izenačil fašizem in njegovo nasprotje, z desne pa Mattarelli očitajo, da bo počastil "slovenske teroriste". Kajti bazoviški junaki so za Italijo še vedno le pravnomočno obsojeni teroristi.
Toda splet ni resničnost. Trst dremlje v poletni vročini. Ljudje, z maskami ali brez, iščejo ohladitve v morju ali na Krasu, med borovci. Sejalci zamer so dokaj osamljeni.
Na trgu pred Narodnim domom se je zbralo kakih sto fašistov, da bi protestirali proti tigrovcem. Nekaj obritoglavcev in starčki. Eh, časi se spreminjajo. Pred pol stoletja bi nacionalistična mladina preplavila tržaške ulice, da bi povsod bobnelo njihovo geslo "fora i s'ciavi", proč s sužnji. To smo namreč mi ...
/ SOBOTA, 11. JULIJ
Vreme se naglo spreminja, obetajo se nevihte z burjo. V središču mesta se stotina Slovencev in Italijanov spomni "kresa v pristanu", ki je pomenil začetek fašizma v Italiji. Tja je šla tudi moja hči Alenka, ki mi s shoda poroča po telefonu.
Fašisti ne mirujejo. Ponoči so po slovenski okolici in tudi v mestu nalepili lepake, na katerih vzporejajo predsednika Mattarello in njegovega predhodnika Pertinija, češ da sta oba "titijsta". Prav smešno. Prepogosto ravnodušni tržaški sodni uradi so takoj napovedali preiskavo zaradi sramotenja državnega poglavarja.
Prebiram časopise. Slovenski zunanji minister Anže Logar je napisal članek, v katerem se je skrbno izognil besedi fašizem: "V ponedeljek bo poseben dan. 13. julija 2020 bo v Trstu potekala predaja Narodnega doma slovenski manjšini v Italiji." Resnici na ljubo ne bo prav tako. Podpisana bo le obljuba o vrnitvi Narodnega doma. Toda to že določa zakon o pravicah slovenske manjšine, ki je bil odobren leta 2001, rok za izročitev Narodnega doma pa je zapadel pred 14 leti!
Slovence zaznamuje nekakšna avstro-ogrska miselnost, ko beremo pravne akte. A je nobelovec Dario Fo jasno izpovedal italijansko načelo: Zakoni so, da jih kršimo. Nič novega. Že Dante Alighieri je v Božansko komedijo postavil verz: Zakoni pač so, a kdo z njimi rokuje?
Drugi Narodni dom, v svetoivanskem predmestju Trsta, bi bila morala vrniti Slovencem pred 60 leti, pa še čakamo. Tudi na Trgovski dom v Gorici.
Zato si o osrednjem Narodnem domu sredi mesta ne delam pretiranih utvar. Če bo šlo vse po olju in bodo italijanske vlade spoštovale zapleten postopek vračanja, se bomo vanj vselili čez dobrih deset let. Če se ne bo našlo kaj, kar bi zadevo spravilo na mrtvi tir. Morda linkage, preizkušena diplomatska tehnika, ko Italijani ustvarijo zaplet, da nekaj dobijo na povsem drugem parketu.
/ NEDELJA, 12. JULIJ
Oglasilo se je kakih 40 vidnih kulturnih delavcev, Italijanov in Slovencev, ki poudarjajo zgodovinski pomen dogovora o Narodnem domu in njegovega vračanja Slovencem. Obenem pozivajo, naj bo to kulturno središče odprto do italijanske večine in drugih skupnosti, kot so Hrvati in Srbi. Skratka, Narodni dom sredi mesta naj bo stičišče kultur, zibelka medsebojnega kulturnega oplajanja, novega prijateljstva. Pri tem naj sodelujeta tudi tržaška in koprska univerza.
Oglasila se je tudi italijanska Zveza borcev, ki v Primorju združuje veliko slovenskih protifašistov in še nekaj preživelih partizanov. Poudarja predvsem misel, da bo izročitev Narodnega doma poprava krivice, ki jo je fašizem prizadel Slovencem. Zveza partizanov hkrati ne skriva zaskrbljenosti, da bosta obiska na šohtu in pred spomenikom bazoviškim junakom zasenčila stoletnico požiga Narodnega doma, uvodni akord 20 let fašizma na Primorskem.
Vsekakor bo obisk obeh predsednikov potekal skoraj skrivaj, brez publike, razen izbranih povabljencev.
Zanimivo: italijanska državna televizija bo poklona v Bazovici oddajala v živo, potem pa se bo prenos končal. Za širšo italijansko javnost bo to domala vse.
Za praznično vzdušje ni prostora, očitna je bojazen, da se bodo zgodili protesti. Svečanost ob stoletnici požiga pa je bila prenesena na prihodnje leto. Koronavirus je pač močnejši. In tudi dober izgovor.
/ PONEDELJEK, 13. JULIJ
Predsednika Pahor in Mattarella sta se, roko v roki, podala pred spominski obeležji v Bazovici. Bilo ju je ganljivo gledati. Visoka šlema predsedniških kirasirjev sta se pozibavala v burji, obakrat sta položila en sam venec z dvema trakovoma. Na obeh obeležjih so vihrale tri zastave: slovenska, italijanska, evropska.
Državna televizija je poklona v Bazovici oddajala v neposrednem prenosu, ostalo, vključno s formalnostmi o predaji lastnine Narodnega doma in odlikovanjem Borisa Pahorja, pa le v posameznih dnevnikih. Poudarek je bil, kajpak, na Pahorjevem obisku simbolnega obeležja povojnih pobojev. Tokrat so se poenotili v oceni, da so jih zakrivili "Titovi partizani, jugoslovanski komunisti". Prvi TV-program RAI je dolge pavze v prenosu pokril z dramatičnimi posnetki izkopavanja trupel, da je bil patos na višku.
V rudniku naj bi bilo dva tisoč Italijanov. To bo poslej uradna "zgodovinska resnica". Slovenski in italijanski zgodovinarji v svojem poročilu sicer pišejo o "nekaj sto" žrtvah, pa ne v Bazovici, zato v Italiji zahtevajo, naj se nikoli objavljeno poročilo "posodobi". Da bi jašek odprli in pogledali vanj, ni govora. Tvega se, da v njem najdejo le ostanke 187 italijanskih vojakov, ki so leta 1919 umrli zaradi španske gripe. Njihov seznam hrani arhiv tržaške občine.
Tržaške desničarje pa je spravil v bes stari pisatelj Boris Pahor, ki je po prejemu državnih odlikovanj za krajevno televizijo izjavil, da so poboji v fojbah velika laž. In to isti Pahor, ki je skupaj z Rebulo in Kocbekom obsodil povojno obračunavanje v Kočevskem rogu.
Evropskemu duhu in načinu spravljanja je tako zadoščeno, pač v sozvočju s trenutnimi političnimi ravnotežji v Ljubljani in Rimu.
/ TOREK, 14. JULIJ
Podpisu listine z obljubo, da bo Narodni dom vrnjen Slovencem, sta včeraj sledila krajša nagovora, v katerih sta predsednika poudarila prijateljske odnose in porinila zgodovino v ozadje. Na italijanskem jugu poznajo pregovor: "Kdor je dal, je dal, kdor je storil, je pač storil. Pozabimo preteklost, živimo naprej." Zato od Italije ne pričakujmo nič več, ne obsodbe zasedbe "ljubljanske pokrajine", ne Gramozne jame ali Raba ...
Po slovesu s Pahorjem se je Mattarella podal še na srečanje s predstavniki italijanske diaspore iz Istre. Spomnili so ga na zanje še vedno odprto vprašanje vračanja imovin na Obali. Zdaj, ko Italija vrnitev Narodnega doma obljublja Slovencem, bi lahko Slovenija sprejela zamisel, da bi nepremičnine na Obali vrnila prejšnjim lastnikom. V zameno bi odnesla domov lepo vsoto dolarjev, ki so se nabrali v luksemburški banki kot saldo za nacionalizirano imovino beguncev. Kdo ve, lahko bi s tem denarjem celo pomagali pri obnovi Narodnega doma ...
To so samo ugibanja. A pokojni italijanski premier Giulio Andreotti je rad govoril, da "kdor slabo misli, greši, a skoraj gotovo ugane".
/ SREDA, 15. JULIJ
Letos jeseni bo minilo 90 let od usmrtitve bazoviških junakov. Zanimivo bo videti, ali se bo svečanosti udeležil kak predstavnik italijanske države in ali bodo dotlej preklicali obsodbo "teroristov".
