(DNEVNIK) Živa Kleindienst: Res imam(o) kul službo

/ PETEK, 17. MAJ

Sonce! Je moja prva današnja misel, ko se prebudim v s soncem oblito jutro. In druga: to je to, uspelo nam je, danes tečemo zadnji del prve etape maratona EKO 9! Juretu (ki to, seveda, govori s hudomušnim nasmeškom na obrazu) se zdi zabavno, da pri postavljanju razstav sama s sabo igram igro, ko tehnični ekipi in vsem vpletenim pojasnjujem, da razstava reees mora biti postavljena en teden pred otvoritvijo, če gre slučajno kaj narobe. Ali pa vsaj pet dni. No, ali pa dva. Po mesecih snovanja nocoj v nekdanjem sanatoriju v Tyrševi 19 odpiramo trienale umetnost in okolje EKO 9: Oči v skali. Otvoritev je načrtovana v čudovitem vrtu te modernistične vile, kar pa, seveda, v dežju, ki nas spremlja zadnje tedne, ne bi bilo mogoče. Po zajtrku odkolesarim najprej do HiKoFi po prvo jutranjo kavo. "Je že vse pripravljeno," izza šanka navdušeno in v en glas vprašajo mojster in mojstrici priprave kave, ki so nas v zadnjih tednih podpirali z dozami kofeina. Ko pridem do sanatorija, Zvezdana na stežaj odpira okna in vrata in med hladne zidove stare vile vabi vonj po pomladi. Tam je tudi že Andraž, ki preverja, ali so vsa dela še na stenah, označevalne table z Ajdovsko deklico pa na oknih, ki na nas gledajo s strehe. Pogled s strehe je čudovit, nekdaj ravna streha pa je bila namenjena sončnim kopelim, ki so jih včasih redno predpisovali pacientom; tudi mi se jih med procesom nismo branili. Kmalu se mi na lokaciji pridružita še Barbara, ki skrbi za odnose z javnostmi, in Jure, kustos letošnje edicije trienala EKO 9, oba z ogromnimi nasmeški!

Tako kot že leta 2021, ko je UGM s ponovno oživljenim EKO 8 naselila nekdanjo tekstilno tovarno MTT v Melju, tudi tokrat vstopamo v eno od ikoničnih opuščenih zgradb v Mariboru. Ko smo septembra 2023 prvič vstopili v prostore sanatorija, smo bili navdušeni. Seveda je bilo treba prostor izprazniti, očistiti, ponovno vzpostaviti vodovodno omrežje in preveriti električne povezave. Odkrivanje čudovitih izvirnih poslikav v posameznih prostorih, brskanje po originalnih načrtih, spoznavanje stavbne zgodovine so resnično trenutki, ko si rečem(o) "res imam(o) kul službo".

Z Barbaro in Juretom smo si začasno pisarno uredili v drugem nadstropju sanatorja. Po hitrem jutranjem briefingu o poteku današnjega dneva v komunikaciji z direktorico Simono Vidmar Čelik se lotimo vsak svojih nalog. Že zjutraj se nam pridruži tudi umetniški svetovalec Markus Waitschacher iz Graza ter novinarka avstrijskega časnika Kleine Zeitung, ki za avstrijsko občinstvo pripravlja obsežno reportažo trienala.

Okoli poldneva na lokacijo prispe ekipa Soundbiroja, ki skrbi za tehnično izvedbo otvoritve in pripravo prostora; ker moj modus operandi temelji na "vse moram imeti pod kontrolo" (verjetno niso vsi sodelavci nad tem navdušeni tako kot jaz, čeprav skušam vse to omiliti s humorjem predvsem na lasten račun), moram z ekipo pregledati vsak električni kabel in položaj luči, nakar se odločim, da je res nujno še enkrat pograbiti travo in urediti razmočen dovoz (hvala, Janez!). Itak.

Z Barbaro in Juretom pozdravljamo umetnike in umetnice. Jure se odpravi na kosilo s partnerji projekta EMPACT iz Bolgarije, Grčije, Sicilije in Španije, ki so dan prej prispeli v Maribor, jaz pa pričakam prostovoljki Polono in Natašo in člane banda Masaž. Z Barbaro in Polono se lotimo še postavitve sedemdesetih belih lilij za instalacijo Borisa Beje, ki so k nam prispele že pred dobrim tednom, kljub našim "pa saj ni treba" nam solidarno na pomoč priskočijo vsi umetniki in umetnice, ki so se čudežno znašli v istem prostoru. Boris je navdušen nad entuziazmom! Z Barbaro v cvetličarni Valerije Grubelnik izbirava šopek za kustosa. Da bo presenečenje. "Naj bo pisan in živahen, takšen, za Jureta," še naročiva.

Prizorišče so napolnili umetniki in drugi gosti, radovedno vstopajo mimoidoči, ki jih zanima "kaj pa tu počnemo", prostovoljci, ki umeščajo lanterne in pripravljajo mize za pogostitev, tukaj pa je tudi že katering. Z Juretom se še posebej razveseliva Tadeja, ki je prišel iz Londona. Jure, Simona in Barbara sprejmejo ministrico dr. Asto Vrečko in druge predstavnike ministrstva za kulturo ter župana Saša Arsenovića in člane njegovega kabineta ter jih popeljejo po razstavi.

Obiskovalci vstopajo že pol ure pred uradno otvoritvijo, zanimanje je ogromno, popolnoma smo navdušeni! Otvoritev se začenja! Najprej sledijo pozdravni nagovori direktorice, kustosa in župana ter ministrice, ki trienale še uradno otvori. DJ David Kray za "platenšpilerji" skrbi za izvrstno glasbeno podlago. Vzdušje je fenomenalno, obiskovalci navdušeno poplesavajo in kramljajo. Barbara sicer skuša iz mene izvleči nekaj informacij - bo počakalo, ljudje naju ustavljajo, dežujejo čestitajo celotni ekipi, pospremijo pa jih objemi ali stiski rok. Vrt in z njim vsi mi se vedno bolj potapljamo v magičen "vajb" večera (hvala, Jure, da si vztrajal z disko kroglo!!). "Vajb" po besedah obiskovalke Mateje še dodatno ustvari eklektičen, eksperimentalni elektro pop trio Masaž, ki prevzame oder. Večer poln umetnosti, glasbe, dobrih debat o "artu" ter življenju nasploh, starih in novih poznanstev ter presrečnih obrazov se na vrtu sanatorija počasi preveša h koncu.

/ SOBOTA, 18. MAJ

"Notranji alarm" me prebudi ob 6. uri, vendar uspem kmalu ponovno zaspati. Filip pripravi zajtrk, nato pa uživava ob kavi in počasnem začetku dneva. Z Zvezdano, brez katere naša razstavišča ne bi bila tako urejena in pripravljena na obiskovalce, izmenjava sporočila o stanju v Tyrševi, s Simono, direktorico UGM, pa navdušeno deliva vtise prejšnjega večera! Vključita se tudi Jure in Barbara, vsi prijetno utrujeni, v smehu delimo vsak svoje prigode z otvoritve. O večeru navdušeno govorita tudi starša, ki sta bila navdušena nad Juretovim govorom, s sestro Urško in Filipom, seveda pa ostajata moja največja podpornika. Danes sicer predvsem poležavam, proti večeru pa se odpravim v OBRAT, kjer se predstavljajo rezidenčne umetnice programa SobaZaGoste Maribor, ki so ga pripravili Teri, Maja, Lucija in Simon.

/ NEDELJA, 19. MAJ

Po zajtrku se na hitro odpravim v sanatorij, kjer se z Aleksandro, vodjo blagajne v UGM, še enkrat sprehodiva skozi razstavo in dorečeva še nekaj detajlov. Nato se začnem pripravljati na jutrišnjo pot na Dunaj; kulturna menedžerka Vanja Žanko, ki vodi mednarodno platformo NOMAD, me je povabila, da dunajskemu občinstvu predstavim najnovejšo knjigo uveljavljene umetnice Šejle Kamerić, pod katero sem podpisana kot urednica in je lani izšla pri berlinski založbi Distanz. Knjiga, ki združuje besedila različnih avtoric s področja sodobne umetnosti, v ospredje postavlja umetničina dela v tekstilu in avtoportrete, nastala v zadnjih 25 letih. Eno od najznamenitejših Šejlinih del je zagotovo Bosnian Girl, črno-bela fotografija umetnice, preko katere so prepisani žaljivi in ponižujoči grafiti vojakov Združenih narodov iz Srebrenice. Delo je bilo tudi pri nas razstavljeno večkrat, nazadnje na razstavi v Kibli. Predstavitev in pogovor z umetnico in kustosinjo dr. Liso Ortner-Kreil bo na die Angewandte (Akademija za uporabne umetnosti).

/ PONEDELJEK, 20. MAJ

Zjutraj se z avtobusom odpravim na Dunaj. Iz slušalk zaslišim Andy Stotta in počasi utonem v lahen dremež. Poslušam še epizodo Likovnih odmevov o letošnjih nominirancih za nagrado OHO ter globalne novice. V centru me pričaka Vanja. Kmalu se pridruži tudi Šejla, ki je prispela iz Sarajeva. Ob večerji se pogovor vrti okoli EKO 9, o Šejlini prihajajoči samostojni razstavi v Cukrarni in jutrišnjem dogodku. Zvečer s Šejlo preglejujeva fotografije novih del in razstav, končno pa v roke dobim tudi revijo, umetniško delo z naslovom Erotic Revue, ki sta jo za razstavo v Kunsthalle Wien pripravili z Aleksandro Vajd, umetnico in fotografinjo iz Maribora, ki je dolga leta živela v Pragi, njena dela pa so vključena tudi v zbirko UGM.

/ TOREK, 21. MAJ

Notranji alarm danes končno zataji. Zbudim se nekoliko kasneje, pripravim kavo. Z Vanjo po telefonu dorečeva še nekaj vsebinskih poudarkov in dokončno začrtava vrstni red vprašanj; seveda padeva v debato o Šejlinih delih, produkcijskih pogojih ženskih umetnic, umetniški produkciji v Sarajevu po koncu vojne in danes itd. Po hitrem kosilu in kratkem počitku naju do prizorišča odpeljeta Vanja in njen mož Mario. Predstavitev in pogovor pred navdušeno in številno publiko mineta v navdihujočem vzdušju. Kustosinje muzejev in galerij na Dunaju, zasebni zbiratelji, galeristke, umetniki in umetnice, založniki in, seveda, prijatelji in znanci - čestitke za odlično zasnovano in urejeno knjigo kar dežujejo, nove možnosti za sodelovanja se odpirajo, tkejo se nova poznanstva in zgodbe. Šejla naju z Vanjo odpelje v njen najljubši lokal Blue Bar v znameniti Hotel Sacher, kjer ob koktajlih delimo načrte za letošnje poletje ter se sprehajamo po družinskih zgodovinah vsake od nas iz treh različnih predelov nekdanje skupne države, ki pa se na trenutke zdijo kot iz filma.

/ SREDA, 22. MAJ

Zjutraj se z Vanjo in Šejlo odpravimo v MuseumsQuartier na zajtrk z lastnico VFMK Založbe za moderno umetnost Silvio Jaklitsch. Kramljamo predvsem o posameznih projektih ter iščemo povezave in možnosti sodelovanja. V muzeju Leopold nas pričaka Philippe Batka, kustos zbirk Skupine Vienna Insurance Group, ki nas vodi po izredno premišljeni in odlično kurirani razstavi del iz zbirke Unknown Familiars. Med vodstvom slučajno srečam kuratorko Tio Čiček iz ljubljanske galerije ŠKUC in umetnico in umetnika iz Zagreba Anjo Leko in Andreja Beštaka, ki so ravno prispeli na dvomesečno rezidenco. Po kosilu si v Kunsthalle ogledam še razstavo Rene Matić in Oscarja Murilla, objamem Šejlo in Vanjo ter se odpravim na pot proti Mariboru. Končno doma, s Filipom pa že usklajujeva načrte za prihodnje dni, saj pričakujeva obisk iz Sarajeva.

/ ČETRTEK, 23. MAJ

Danes se na odpravim v službo, s Tatjano morava urediti še nekaj administrativnih zadev. Nato kosilo s Tadejem, potem pa se odpravim proti Ljubljani. Od danes do nedelje poteka Ljubljana Art Weekend z bogatim programom razstav, performansov, predavanj, pogovorov in vodenih ogledov, kjer bom jutri v Cukrarni sodelovala pri pregledu umetniških portfeljev. Hkrati se danes v Ljubljani pričenja festival Druga godba. S Filipom se že nekaj časa veseliva nocojšnjega koncerta izjemnega glasbenika, trobentača Ibrahima Maaloufa v Križankah, v soboto pa zasedbe Acid Arab - v dobri družbi številnih prijateljev bo tudi ta konec tedna naravnost odličen!