(DNEVNIK) Maja Hren Brvar: Ilustracije so prinašale informacije o modnih trendih

/ PETEK, 26. APRIL

Včeraj je bil v Delu članek o jogi v muzeju. In to v Louvru. Pokrajinski muzej Maribor je prehitel celo sam Pariz?! Lani se je viteška dvorana mariborskega gradu zaradi olimpijskega festivala evropske mladine prelevila v telovadnico. Neprimerno?! Zakaj se tovrstne institucije še zmeraj bojijo, da bi odprta vrata ogrozila njihovo strokovnost in avtoriteto? Če pa sem že pri Franciji – v preteklosti je svetu določala slog in tudi modni ritem. Najnovejše modne premike, ki so jih uveljavili francoski plemiči in elegantne Parižanke, so že v 17. stoletju prenesli na modne strani prve periodične publikacije Mercure Galant, ki je utrla pot številnim drugim revijam o umetnosti, literaturi in modi s čudovitimi barvnimi ilustracijami najnovejših modnih trendov. Modna ilustracija – vizualno razkošje je naslov občasne razstave, ki jo pripravljam v okviru Meseca mode v muzeju, ki je letos v celoti posvečen modni ilustraciji. S Katjo, oblikovalko razstave, preveriva, kako poteka pleskanje razstavišča. Nadaljuje se vizualizacija postavitve predmetov, foto povečav, razstavnih besedil in raznih očarljivih dodatkov, da ne bo preveč klasično. In da bodo tudi obiskovalci "aktivni". Dokončam še vse potrebno za razstavni katalog, ki gre v oblikovanje. Uspešen delovni dan hitro mine, nadaljujem pa pripravo kovčka za rimsko potovanje. Moja sinova sta že v nestrpnem pričakovanju novih dogodivščin z očetom, morda s kančkom treme pred neznanim. Blaž ni pri volji, Klemen pa, tudi strasten tolkalec, ki je pred kratkim igral na odru z orkestrom, sprejme moje povabilo na slavnostni koncert ob 60. letnici Pihalnega orkestra Konservatorija Maribor. Mladi dijaki in njihovi profesorji na odru ustvarijo čudovito sinergijo muziciranja, vsak se giblje v svojem užitku in ritmu. Barve zvokov se prepletajo v čutni igri, dinamika se gradi, crescendo vzplamti - in spet nežni pianissimo, ki te ponovno prizemlji. Glasbeni oder ima neverjetno moč. Sploh če si vsaj enkrat na njem. Posrka te. Prijetno ugrabi. In na nek način tudi zasvoji. Spet se spominjam svojih nastopov na Konservatoriju, ki so mi usidrali samozavest, sijaj in seveda neizmerni užitek. S Klemnom sva ga nocoj doživela tudi med publiko. Spet ne morem iz svoje kože, da ne bi razmišljala o simboliki in (preveliki) teži črnih oblačil, ki sevajo z odra. Mika me, da pripravim kakšno predavanje na to temo.

/ SOBOTA, 27. APRIL

Fantje so odrinili na pot, jaz pa se podam na potovanje po generalnem čiščenju stanovanja. Prav nič se ne pritožujem, kajti v tem neizmerno uživam. Za marsikoga sem totalna čudakinja. Nekdo mi je nekoč rekel: ko pospravljaš in čistiš, v bistvu pospravljaš in čistiš sebe - in takrat se ponovno tisti razleteni delci postavijo na svoje mesto in zadihajo v novi svežini energije. Ob premoru se mi zalušta sprehod na Piramido. Pišem Barbari, če se mi pridruži. Dobiva se pri akvariju. Debata teče predvsem o šolskem sistemu. Ki je enak že preveč let. Otroci pa niso več takšni, kot smo bili mi. So neustrašni, zahtevni, razmišljujoči, željni drugačnega načina poučevanja, presežka in predvsem navdušenja ob srkanju znanja. "Učenje bi moral biti užitek," zaključi Barbara. Res je. Blaž si želi nekoč imeti svojo privatno šolo, kjer bo izbira predmetov svobodna, kjer ne bo ocen in domačih nalog, kjer bodo otroci srečni, vrtnarili bodo, kuhali, se zabavali in se naučili vseh skrivnosti zadovoljnega življenja. Tudi en nepogrešljiv predmet bo v njegovi šoli: čustvena inteligenca. In predvsem veliko smeha. No, on je tudi tisti učenec, ki učiteljici na teste riše smeškote, da bi jo spravil v dobro voljo. Pripravim si kosilo in nahranim svoje brbončice. Popoldan obiščem sestrično, ki se je pred kratkim vrnila iz križarjenja, in pripoveduje mi zanimive zgodbe in vtise. Dobim pozdravček iz Rima, zvečer pa ob spominu na včerajšnji koncert sedem za klavir. Moj beli klavir. Moj pristan. Moje zatočišče. Moja večna inspiracija in meditacija. Slišim napev in iz njega razvijem melodijo. Na ipadu hitro stisnem record. In že se tke. Nastaja spet nekaj novega. Prepustim se, da me glasba odpelje daleč stran. Tik pred koncem se vrnem in zaključim v katarzi. Glasbo pišem že od svojega 16. leta in lani sem se končno opogumila, da jo začnem deliti med ljudi. Me prav zanima, kam me to vodi ...

/ NEDELJA, 28. APRIL

Zjutraj se sprehodim do tržnice. Jo imam najraje v nedeljo. Mirneje je in bolj prijetno. Pokramljam z branjevkami in nabavim vse potrebno za moje nadaljnje kreativno izražanje v kuhinji. Sprehodim se čez mesto in razmišljam o njegovi žareči lepoti in predvsem o izjemnem potencialu ter se razžalostim ob misli na trenutno stanje duha in nezadovoljstva ljudi, ki je posledica pohlepa, zavisti in vseh tistih popolnoma nepotrebnih negativnih čustev, ki preplavijo človeški ego in ne dopustijo, da bi končno zmagala in zavladala pristna komunikacija, spoštovanje, občudovanje in dvigovanje drug drugega - ter predvsem Ljubezen. In Maribor bi postal najlepše mesto na planetu. Verjamem, da bo nekoč tako. Danes sem povabljena na kosilo k prijateljici Justyni, ki jo je pred petimi leti iz Poljske v Slovenijo pripeljala ljubezen. Spečem marmorni kolač in še toplega montiram na sovoznikov sedež. Majhna ljubka hiška z vrtom, dom dvema dušicama, ki sta se končno našli in sijeta. Ko so besede odveč. Ko slišiš brez besed in veš, kdaj pobožati in kako pogledati. Ko neizmerno uživaš v družbi drug drugega in se čustveno in telesno dopolnjuješ. Ko se preplete ženska in moška energija v neskončno zlitje. Kot bučna kremna juha, kluske z lovsko omako, placki i piersi z kurczaka ter solata iz sladkega zelja in korenja. Fantazija.

/ PONEDELJEK, 29. APRIL

Ob sedmih sem že na delovnem mestu. V polnem zagonu sem popolnoma usidrana v tematiko letošnjega Meseca mode v muzeju. Zanimivo je, v kakšne globine in širine gredo vsebine in pomen modnih ilustracij. Ni šlo le za prikaz vizualne podobe preteklosti, temveč za podobo "idealnega jaza" - za odraz umetniškega, zgodovinskega, moralnega in estetskega občutja posameznega obdobja. Ilustracije so prikazovale določeno razpoloženje, duh in življenjski slog; prinašale so informacije o aktualnih modnih trendih, ob tem pa so postale tudi samostojna oblika umetnosti. Danes moram narediti ožji izbor ilustracij, ki bodo uvrščene na razstavo in se bleščale v zlatih okvirjih, hkrati pa moram izbrati tudi naslovno ilustracijo, ki bo kot glavna nit, leitmotiv letošnjega projekta. Od več kot tristo modnih "manekenk" sta si prvo mesto prisvojili dve dami: intenzivna rdeča, zapeljiva in spogledljiva ter umirjena modra, zasanjana in romantična. Na obali, v poletnem vzdušju. Naravnost čudovito!

/ TOREK, 30. APRIL

Maj se bliskovito približuje in kmalu bo ponovno zasijal v modni preobleki. Danes se posvetim še organizaciji ostalih dogodkov v okviru projekta: modnega pogovora na temo Modna ilustracija kot vizualni jezik, na katerem gostim strokovnjake s področja ilustracije in oblikovanja, modno revijo dijakov in študentov iz Ljubljane in Maribora ter veliko zaključno modno revijo kar šestnajstih uveljavljenih slovenskih oblikovalk in oblikovalcev. Pravi modni maraton. V grajski kavarni se dobim s tehnično ekipo organizacije revije, da predebatiramo vse potrebno. Glasba, svetlobni efekti, oder, pista, sedišča in nepogrešljiv big screen, na katerem se bodo prikazovale modne skice oblikovalcev s prikazom postopka snovanja kreacij - od skice do izvedbe in končne prezentacije njihovih kolekcij. Konec maja bo zagotovo lepo in toplo vreme, da bo lahko revija zunaj v čudoviti grajski loži.

/ SREDA, 1. MAJ

Sem v velikem in evforičnem veselem pričakovanju vrnitve fantičkov. Komaj čakam, da mi vse povesta, kaj sta doživela! Danes moram še spakirati in pripraviti vse potrebno za drugi del počitnic, ki nas čakajo na morju v Dalmaciji. Prijal nam bo počitek, vonj po omamnih borovcih v kampu, morska svežina, pristnost domačinov, preprostost tega čudovitega majhnega mesteca, ki ga na hribu varuje mogočen in veličasten kip. Veselim se našega druženja, potepov ob obali - do mesta, ki te začara z arhitekturo, do tržnice z ribami, sadjem in zelenjavo ter toplega dišečega kruha iz pekarne. Pot do tja sem preskočila (fanta sta jo delno prespala); zdaj že sedim na obali - kot dami z modne ilustracije in sem preprosto srečna.

/ ČETRTEK, 2. MAJ

Zjutraj me zbudi ptičje petje v zelo posebnem, vztrajnem napevu, ki me spomni na glasbeno Muzejnico Ptičji koncert, ki jo že več let izvajam v marcu, ko se ptički "ženijo". Slika avtorja Jana Fyta prikazuje skupino ptic, ki se skušajo uskladiti v pevski zbor. Šoja, pav, grlica, čaplja, papiga, petelin in kokoš sicer niso znane kot briljantne pevke, zato je mistično vprašanje, kako bi tak koncert zvenel. Med otroke razdelim vloge ptic, ki jih oponašajo, in slika končno oživi v vsem svojem kričečem in vreščečem sijaju! Kako glasno! Kako zabavno! In to v muzeju! Ojoj. Spet neprimerno?! Spomnim se svojega prvega obiska muzeja. Bilo je suhoparno vodenje, z veliko distanco in strahospoštovanjem, v smrtni tišini in hladovini. Kako bomo vzgojili nov rod kulturnih navdušencev, če jim ne vklopimo vseh čutov, če jim ne dovolimo, da so sproščeni, vedoželjni, živahni in aktivni? Pa ne samo otroci, tudi odrasli. Prvi vtis je zapečaten za vekomaj. Pa četudi v ptičjem koncertu. Ampak zapomnili si pa bodo, da ta nadvse zanimiva in nenavadna slika visi v našem muzeju - in kako so se imeli fajn. Dan se nadaljuje s kavico ob morju, s kulinaričnimi presežki, vetrom v laseh, z otroškim smehom, božanjem sončnih žarkov, neizmerno svobodo in Ljubeznijo.