Od uvedbe funkcije generalnega direktorja policije leta 1998 se je na tej dolžnosti zvrstilo 16 mož ali žena, torej vsako poldrugo leto drugi. Če bi upoštevali še menjave vodilnih v uniformirani in kriminalistični policiji ter tistih na položaju državnih sekretarjev, bi se pokazalo, da se je policijsko vodstvo v Sloveniji pogosto menjalo.
Iz teh podatkov bi se dalo sklepati, da je v samostojni Slovenji vladala živahna politična, strankarska in ideološka tekma med levimi, desnimi in sredinskimi opredelitvami. SDS je trikrat sestavila vlado, kar je največ med našimi političnimi strankami. V sedanjem, tretjem mandatu je ta stranka izraziteje desno usmerjena, v smeri tako imenovane druge republike.
Različne vlade so se razlikovale tudi po tem, kako so ravnale ob protestnih dogodkih, zlasti tistih, ki so bili kritični do oblasti. Odziv sedanje slovenske oblasti na različne vrste javnih množičnih protestov je odvisen zlasti od koalicije političnih strank, ki oblikujejo vlado. Ta koalicija se je nekoliko skrčila po izstopu stranke Desus. Že na zunaj je bila najbolj izrazita represija zoper protestniško zbiranje v naši prestolnici prav v času koalicij, ki jih je vodil predsednik SDS. To še posebej velja za sedanjo, tretjo vlado.
Policija mora biti varuh demokratične ureditve, v kateri se teži k čim manjši meri prisile in oblastništva
Naša policija je med vladavino SDS zoper demonstrante prvič uporabila najhujša prisilna sredstva: vodni top 30. novembra 2012 in 12. novembra 2020 ter gumijaste naboje 12. novembra 2020. Pri uporabi vodnih curkov je bilo v obeh primerih vprašljivo, ali so to razmere upravičevale ali je šlo za demonstracijo tega prisilnega sredstva in za razkazovanje moči. Tako prisilno sredstvo smo imeli na razpolago tudi v času milice, a ga nismo uporabili. Prav v času tretje Janševe vlade so nasproti demonstrantom skoraj redno razporejene policijske enote, ki so v popolni protidemonstracijski opremi. Ta oprema v celoti spreminja podobo uradne osebe, na kakršno smo državljani navajeni. Zakriva tudi glavo oziroma obraz, kar daje policistu še večjo moč in občutek popolne anonimnosti. Skratka, idealni pogoji za izražanje napadalnosti do ljudi. Zanje se je tudi pri nas uveljavil ameriški naziv robocopi, kar bi v preprostem prevodu pomenilo policisti roboti. Robot pa ni značilen le po zunanji opremi, marveč tudi po tem, da brez odlašanja ravna po ukazih, ki mu jih daje človek. Slovenski policiji daje ukaze vrh oblasti, od notranjega ministra do generalnega direktorja policije, in nato po hierarhiji navzdol.
Taka represivna usmeritev sedanje policije ob ljubljanskih protestih pa ima poleg zastrašujočih ciljev lahko tudi nasproten učinek: vse večji odpor do mož v modri uniformi, kar se utegne pokazati tudi v širših razmerjih med policijo in državljani. Če policija v ravnanju z državljani kaže tako nezaupanje, skoraj sovraštvo, potem se tako nezaupanje in sovraštvo prej ali slej lahko izrazi tudi v nasprotni smeri. Takšen razvoj pa bi postajal vse bolj nevaren za družbeni razvoj pri nas. Demokratična ureditev naj bi slonela tudi ali zlasti na medsebojnem zaupanju oblasti in državljanov. Policija mora biti varuh demokratične ureditve, v kateri se teži k čim manjši meri prisile in oblastništva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
