(DOSJE POLICIJA) Policijo se zlorablja

Policija je bila načeta še isti dan, ko je bila v lanskem letu imenovana nova vlada, ki je že na prvi seji zamenjala generalnega direktorja policije. Sedaj imamo že tretjega generalnega direktorja. Temu je sledilo še kar nekaj zamenjav na vrhu policije in na nižjih nivojih. Zato je zelo težko govoriti o kariernem sistemu v policiji, če so visoke funkcije praviloma dobili nekarierni policisti, ki so zamenjali visoko strokovne karierne kadre.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tomaž Čas
Združenje Sever

Ob tem je policiste notranji minister razgalil z imeni, priimki in s podatki o plačah ter s tem uresničil svojo grožnjo policijskemu sindikatu, izrečeno v lanskem letu. Tudi če je to ravnanje po oceni nekaterih zakonito, pa to ni modro in etično ravnanje. Je neetično ravnanje. Gre za nedopustno ravnanje, po mojem mnenju tudi za nezakonito ravnanje iz varnostnih razlogov, kar določajo nekateri policijski predpisi. V mislih imam zakon o organiziranosti in delu v policiji, pravilnik o zaščiti podatkov policije, akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v policiji ...

Policija v tem času ni v lahkem položaju, saj z njo vlada in notranji minister grozita državljanom. To sem v javnosti že povedal - policijo bi morali prikazovati predvsem kot humano institucijo, ki pomaga organom in institucijam, ki so v prvi vrsti odgovorne za zajezitev epidemije. Policijo se zlorablja in se ji nalaga vse več obveznosti. In prav to kaže, da počasi postajamo policijska država, če epidemije ne znamo obvladovati drugače. Enostavno povedano: nad državljani se izvaja represija, ta pa povzroča odpor in nezadovoljstvo državljank in državljanov. Zato prihaja do slabe volje in upiranja ljudi vsemu, kar jih moti, včasih tudi "kar tako".

Iz navedenega, iz odločitev vlade pa povedanega na tiskovnih konferencah in pisanja medijev je policijo zaznati kot represivni organ (nevšečen ljudem), ki predvsem z represivnimi ukrepi deluje proti ljudem, ki ne spoštujejo predpisanih ukrepov, navodil, nasvetov in dogovorjenega obnašanja v času epidemije. To kaže na to, da policija deluje v teh "izrednih razmerah" epidemije tako, kot to določata vlada in stroka, v skladu s svojimi klasičnimi nalogami in represivnimi ukrepi, ki jih ima v ta namen. S tem izgublja zaupanje državljank in državljanov.

Prav iz teh razlogov moram opozoriti, da je v 2. odstavku 107. člena zakona o organiziranosti in delu v policiji določeno, da v primerih naravnih in drugih nesreč velikega obsega in drugih izjemnih okoliščinah, krizi, vojnem ali izrednem stanju, opravlja policija naloge s svojega delovnega področja tako, da nastalim razmeram oziroma okoliščinam prilagaja svojo organiziranost, oblike in metode dela ter načine delovanja in sodelovanja.

Ta določba zelo jasno opredeljuje, da v teh primerih policija ne opravlja klasičnih, pretežno represivnih nalog, temveč naloge, oblike in metode delovanja prilagodi, v tem primeru razmeram v času epidemije. Še več, prilagodi tudi svojo organiziranost in sodelovanje z vsemi drugimi ključnimi akterji v boju zoper epidemijo. Sodelovanje pomeni predvsem nudenje pomoči (asistenca) vsem ključnim akterjem in tudi vsem drugim, ki v teh razmerah potrebujejo njihovo pomoč. Gre za nudenje pomoči, preventivno delovanje in humano pomoč, torej dejavnost, ki je tudi všečna ljudem, saj vidijo policijo tudi v drugačni luči kot sicer.

Zakaj je bila in še vedno obstaja "policijska ura", če smo omejili vse. Gostinske in druge lokale smo zaprli, ustvarili smo občinske oziroma regijske meje, ki so se odprle pred nekaj dnevi, zaprli kinodvorane, gledališča, mnoge trgovine in blagovne centre ter prepovedali javna zbiranja. Dobro bi bilo, če bi kdo pojasnil, zakaj imamo policijsko uro.

Mnogi med drugim vladi očitajo, da napačno komunicira z državljani, da jim grozi z ukrepi in da neprestano spreminja prepovedi. Dobro je, da naša policija politiki vlade in ukrepom sledi tako, da je njeno delo še vedno profesionalno, sorazmerno, humano in skladno s policijsko etiko. Slovenija je bila leta 1992 prva srednjeevropska država, ki je sprejela Kodeks policijske etike. Sam osebno sem vodil ta projekt in kodeks predstavil na mednarodnem posvetu dekanom srednjeevropskih policijskih akademij.

Upam in pričakujem, da bo policija ravnala tako tudi, ko bodo dopustna javna zbiranja, in da bo policija v teh primerih zagotavljala le javni red in mir ter varnost ljudi in premoženja ter da ob tem ne bo slepo sledila političnim odločitvam.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.