(DOSJE POLICIJA) Policija med državljani in strankami: Zaupanje na preizkušnji

Blaž Petkovič
20.02.2021 05:00
Kaznovani brezdomci, popisani mariborski dijaki, ker so na ulicah zahtevali odprtje šol, grobo odnašanje intelektualcev s praznega ljubljanskega Trga republike, obiski na domovih staršev, ki so se javno zavzeli za primerno izobraževanje svojih otrok, legitimiranje naključnih ljudi na ulicah, za katere naj bi obstajali sumi, da se utegnejo udeležiti protestov, navodila, da je treba ustaviti točno določeno osebo, korakanje posebne enote po Metelkovi in trkanje po vratih lokalov, nasilje pred nekdanjo tovarno Rog ...
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

To je le nekaj odmevnih dogodkov, v katerih so bili v slabem letu dni udeleženi pripadniki slovenske policije. Da se razmere oziroma odnosi med policisti in državljani lahko hitro spremenijo, še posebej takrat, ko politika tudi zaradi lastnih interesov zamenja vodstvene kadre v policiji, dokazuje že lanski dogodek, ko je policist na motorju z dvignjenim palcem privolil v fotografiranje z enim od udeležencev mirnega kolesarskega protesta v Ljubljani. Takrat ni bilo slabe volje, ni bilo čutiti nobene napetosti. "Ravno pri delu z množico je zelo pomembno, da policisti ne izražajo agresivnosti, da so odprti, da se lahko tudi pošalijo na primeren način in v nekem smislu sodelujejo z množico oziroma s posamezniki iz množice," je dogodek tedaj komentiral psiholog in predavatelj na fakulteti za varnostne vede Peter Umek, ki se je v svoji karieri veliko ukvarjal z vedenjem policistov v množici. Ob tem je dodal, da bi rad videl več takih policistov. Lanskega maja je bil tako nad človeškim ravnanjem policista na motorju, ki ga je podprl tudi policijski sindikat, zgrožen zgolj del politike, danes pa je vse večje razočaranje nad našo policijo čutiti med državljani.

Na enem od lanskih junijskih protestov je 27 ljudi dobilo plačilni nalog zaradi kršenja zakona o varstvu reda in miru, ker so prestopili ograjo na Trgu republike. Na ograjenem območju so sicer brali ustavo. Protestniki, med katerimi so bili tudi znani kulturniki, so ogrado prestopili, kot so zapisali na družbenih omrežjih, “v znak protesta proti korupciji, policijskemu nasilju in omejevanju svobode izražanja in združevanja”. V ograjenem območju so na glas brali ustavo, posebej glasno pa so opozorili na ustavno pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. Nekaj intelektualcev - na fotografiji je religiolog Aleš Črnič - so policisti odnesli s trga. 
Borut Živulović/ BOBO
Med novembrskim nasilnim protestom se je po središču Ljubljane sprehodil tudi notranji minister Aleš Hojs. A poleg dveh njegovih varnostnikov iz Centra za varovanje in zaščito je bilo okoli ministra kar nekaj do zob oboroženih in zamaskiranih pripadnikov policijske specialne enote. Zamaskirani specialci so imeli v rokah jurišne puške HK 416 znamke Heckler & Koch. Ministrov sprehod po Prešernovi cesti v Ljubljani je spremljalo nezadovoljstvo ljudi, ki so kričali “lopovi, lopovi”. “Kdo je povabil policijske specialce, da gredo z nami, ne vem, jaz vsekakor ne,” je takrat dejal minister. 
Robert Balen

Ko smo novinarji v medijih, državljani pa na družbenih omrežjih opozorili, da je na ulicah, zlasti v Ljubljani, vse več policistov, kar pri marsikomu sproži neprijeten občutek, in da je bilo v zadnjem obdobju več postopkov, ki bi lahko imeli kot učinek predvsem ustrahovanje tistih, ki so kritični do aktualne oblasti, so se nemudoma odzvali v policiji in zavrnili "namigovanja o namernih poskusih ustrahovanja protestnikov in domnevnem izvajanju nasilja". "Policija pri vsaki nalogi vedno najprej uporabi najmilejše ukrepe, stopnjuje pa jih šele, če z milejšimi ukrepi naloge ni mogoče opraviti. Enako velja tudi za prisilna sredstva, ki so vsakič še dodatno preverjena. Glede na dosedanje aktivnosti so bila prisilna sredstva vedno uporabljena profesionalno, zakonito in strokovno ter v najmanjši možni meri," pojasnjujejo na policiji, hkrati pa poudarjajo, da "aktivnosti policije v času epidemije koronavirusa nikoli niso bile usmerjene v kaznovanje ljudi, temveč v upoštevanje priporočil strokovnjakov, zakonov in odlokov, ki opredeljujejo ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni". "Policisti v skladu s tem izvajajo nadzor nad upoštevanjem ukrepov in za posamezne kršitve večinoma izrekajo opozorila, le v primerih izrazite malomarnosti oziroma naklepne ignorance pa globe," so še dodali.

V Mariboru in Ljubljani je v začetku tega meseca potekal protest, ki so se ga udeležili dijaki in starši, ki so zahtevali ponovno odprtje šol. Mirno so na razdalji stali okoli Tihčevega spomenika NOB na Trgu svobode v Mariboru. Policisti so k nekaj protestnikom pristopili in jih popisali. Izpostavljati se protestniki niso upali. Profesorica: "Strah me je, ker sem tukaj, ker vidim, kaj se zgodi z ljudmi, ki so preglasni. Vendar sem imela izbiro, da me je strah ali da bi me bilo sram, ker nisem prišla." 
Sašo Bizjak
V kolektivu AKC Metelkova so po obisku policije na dan kulturnega praznika zapisali, da je v avtonomni kulturni coni Metelkova mesto prišlo do “intervencije do zob oboroženih posebnih enot policije”. Po zapisu so policisti sprva zasedli ulice v okolici Metelkove, nato pa je “40 robokopov v spremljavi uniformiranih policistk in policistov preplavilo dvorišče Metelkove, poskušalo vstopiti v klube in ostale prostore ter zastraševalo naključne mimoidoče”. Metelkovci so zapisali, da policisti razloga za svojo intervencijo niso podali, razen tega, da so tam zaradi končanega shoda, “kar so kasneje spremenili v zgodbo o ‘običajnem nadzoru’ gostinskih lokalov”. Takšen in tako množičen vstop posebne policijske enote v prostor avtonomne cone so razumeli kot “nedopustno ustrahovanje in napoved nasilja”. 
Andi Koglot/facebook

Vprašanje, komu danes, ko se poskuša tudi zaradi epidemije čim bolj omejiti državljane in njihove ustavno zagotovljene pravice, na kar je nedavno opozorilo tudi globalno združenje organizacij civilne družbe CIVICUS, služi policija - ljudem ali strankam oziroma oblasti, je tako po 30 letih od osamosvojitve spet zelo aktualno.

Potem ko je javnost razburila kazen 800 evrov za par iz Kranja, ki je bil oglobljen zaradi uživanja rogljička med sprehodom, se je po družbenih omrežjih kot blisk razširila fotografija dostavljalca, ki je želel pojesti malico (burek). “Poskrbel je, da ima ustrezno varnostno razdaljo, si snel masko in pojedel malico, so sporočili iz Wolta, policija pa, da sta policista okoli poldneva na Prešernovem trgu opazila občana, ki na javnem kraju ni uporabljal maske. Policija je tudi trdila, da ni ne jedel ne pil. Še eno bizarnost smo zabeležili - nedavno je policija brezdomcu napisala kazen v višini 400 evrov, ker naj bi kršil policijsko uro. 
Facebook
Novembra lani je imela policija precej težav s pojasnjevanjem ravnanja na protestu kolesarjev, ki so se zaradi spoštovanja epidemioloških ukrepov preselili v avtomobile. Policija je ocenila, da je imel dogodek vse elemente neorganiziranega in nedovoljenega shoda, kazni pa so delili tudi zaradi hupanja in uporabe smernikov. Pojavil pa se je posnetek, iz katerega je bilo razvidno usmerjeno ukrepanje proti javno najbolj izpostavljenemu protestniku Jaši Jenullu. Na policiji so pojasnili, da so med opravljanjem nalog pridobili informacijo o domnevnem organizatorju shoda, ki da je kršil tako prometna pravila kot predpise o javnih zbiranjih. 
Robert Balen
Na območju nekdanje tovarne Rog, kjer so leta živeli in ustvarjali pripadniki avtonomne skupnosti, se je januarja pričelo rušenje. Rogovci so se rušenju uprli, posredovala pa je tudi policija. Izjava rogovcev in rogovk ob rušenju: “Policija je okrog Roga postavila ograje in nasilno pretepala ljudi. Devet je aretiranih in trije so hospitalizirani. Mestna občina Ljubljana je lagala javnosti, izvoljenim svetnikom in nam, ker Rog ni bil prazen in nihče ni bil obveščen ...” “Čeprav vem, da (hčerka) zdaj to ve tudi sama in da je tudi brez te izkušnje (v Rogu) res že odrasla, si ne bom mogla pomagati, da ji ne bi rekla: ‘Daj, pazi se policije.’ Ko vedno znova gledam te fotografije, bi ji tako ali tako najraje rekla, naj več ne hodi na te kraje. Naj več ne hodi nikamor. Pa kam so nas pripeljali? Pa kje mi živimo, katera država je sploh to?” je v kolumni zapisala naša urednica kulture Petra Vidali. 
Robert Balen
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.