Elizabeta Planinšič
Mesec dni nas loči od dneva, ko bodo v uporabo stopila vsa določila sicer že pred dvema letoma spremenjenega Družinskega zakonika. Zakonik ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo. Dvoletno pripravljalno obdobje je bilo potrebno, ker se pristojnost za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka prenaša s centrov za socialno delo na okrožna sodišča, ta prenos pristojnosti pa je terjal nekatere prilagoditve. A kljub relativno dolgemu prehodnemu obdobju je pasti, ki čakajo na začetek uporabe tega dela zakonika v praksi, še kar veliko.
"Po Družinskem zakoniku bodo sodišča od centrov za socialno delo prevzela odločanje o vseh ukrepih za varstvo koristi otrok. Med najzahtevnejšimi sta zagotovo odvzem otroka staršem in namestitev otroka v rejništvo ali v zavod in namestitev otrok s čustvenimi težavami in motnjami v zavod s soglasjem staršev," na vprašanje, katere pomembne pristojnosti v postopkih nameščanja otrok v rejništvo in pod skrbništvo zdaj sprejemajo sodniki, odgovarja Mateja Končina Peternel, vrhovna sodnica in vodja implementacijske skupine za Družinski zakonik. In dodaja, da Družinski zakonik predvideva tudi nov ukrep "omejitev starševske skrbi", v okviru katerega lahko sodišče centru za socialno delo naloži, naj določen čas opravlja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi z namenom, da se staršem, ki ne zmorejo ustrezne skrbi za otroka, pravočasno zagotovi strokovna pomoč, tako da odvzem otrok sploh ne bi bil potreben.
Natančno število novih zadev je težko predvideti
Kot pojasnjuje Končina Peternelova, priprave na prevzem novih nalog ves čas otežuje dejstvo, da je nemogoče predvideti natančen pripad novih družinskih zadev na sodišča. "Na podlagi podatkov, ki smo jih prejeli od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, smo ocenili, da bodo sodišča - glede na število tovrstnih zadev v prejšnjih letih - na leto prejela približno 450 novih zadev. Vendar se bo število zadev povečalo tudi zaradi novih ukrepov, ki jih prejšnji zakon ni poznal, in na račun tega, da bodo morala sodišča po treh letih preveriti tudi utemeljenost vseh še trajajočih ukrepov odvzema otroka in namestitev v zavode in rejništvo, ki so jih izrekli centri za socialno delo. Natančno število novih zadev je zato težko predvideti."
Zapletalo se je tudi zaradi zakona o nepravdnem postopku, po katerem naj bi sodišča v nekaterih primerih odločala, zakonodajalec pa je novelo sprejel šele pred dobrim tednom dni. Sogovornica pojasnjuje, da bo nova pravna ureditev v sodno prakso, kot vselej, vnesla nekaj nejasnosti. Dva nova zakona bosta za sodnike gotovo resen izziv, zato bodo jeseni nadaljevali strokovne posvete sodnikov, na katerih bodo ti lahko soočili različna stališča in razpravljali o odprtih vprašanjih.
Dve leti je kar dolga doba za pripravo implementacije zakona. Kaj je sodstvo v tem času naredilo, kakšna izobraževanja ali dodatna usposabljanja so imeli sodniki? So ti v času priprav opozorili še na kakšne nove dileme, ki jih prinaša sprememba zakonodaje? Na ta vprašanja Mateja Končina Peternel odgovarja, da so se v prvem delu strokovnih izobraževanj posvetili predvsem delu z izvedenci. "Premajhno število izvedencev je še vedno velik problem, zato smo želeli s strokovnimi posveti doseči, da bi z zagotovitvijo kakovostnega dela centrov za socialno delo, ki za sodišča v družinskih zadevah pripravljajo mnenja, s kakovostno izdelavo izvedenskih mnenj in s kakovostnim vodenjem postopka s strani sodnikov čim bolj zmanjšali potrebo po postavljanju izvedencev ali vsaj po ponavljanju dokaza z izvedencem."
Specializirana oddelka le v Ljubljani in Mariboru
Sodišča bodo dodatnih kadrovskih okrepitev deležna postopoma. V prvi fazi bo na novo zaposlenih sedem sodnikov na večjih okrožnih sodiščih in skupaj 36 članov sodnega osebja, ki bodo razporejeni na vsa okrožna sodišča, pravi Mateja Končina Peternel: “Specializirana oddelka za družinsko sodstvo sta le na okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer trenutno dela sedem sodnic, in Mariboru, na nekaterih drugih okrožnih sodiščih imajo nekaj specializiranih sodnikov za družinske zadeve, na večini okrožnih sodišč pa sodniki, ki so razporejeni na pravdni oddelek, rešujejo družinske in druge pravdne zadeve. Trenutno na prvostopenjskih sodiščih družinske zadeve rešuje približno 20 sodnikov, vendar s pomembno pomočjo strokovnih sodelavcev. Na višjih sodiščih pa ima le višje sodišče v Ljubljani specializirane senate za družinske zadeve, ti sodniki pa rešujejo tudi druge civilnopravne zadeve.”
Zunaj delovnega časa? To ni rešitev
V drugem delu izobraževanj pa so skupaj s strokovnjaki centrov za socialno delo na simulaciji konkretnih primerov preizkusili uporabo določb Družinskega zakonika v praksi in skušali identificirati možne težave zlasti pri medsebojnem sodelovanju. Ena od teh težav je zagotovo tudi to, da CSD - poleg interventne službe, ki deluje že ves čas - nima organiziranega deljenega delovnega časa, ki bi redno omogočal opravljanje storitev tudi popoldne in po potrebi tudi ob koncih tedna. Strokovni delavci centrov za socialno delo velikokrat sami za ceno svojega prostega časa opravljajo storitve tudi zunaj delovnega časa, vendar to ne more biti rešitev. Morali bi zagotoviti redne popoldanske termine za izvajanje stikov pod nadzorom in strokovnjake za izvajanje ukrepa nadzora nad izvajanjem starševske skrbi. "Kot rečeno, je to novi ukrep, pri katerem se staršem z obiski na domu zagotavlja pomoč pri skrbi za otroka, zato, da ne bi bilo treba otrok umakniti iz družine. Ta pomoč se bo morala izvajati popoldne ali ob vikendih, ko so otroci doma. Zato menim, da bi država morala okrepiti kapacitete centrov za socialno delo za delo na terenu. Sicer pa zaključujemo pripravo varnega elektronskega vročanja med centri za socialno delo in sodišči in protokola o ravnanju v nujnih zadevah ter z organizacijo dežurnih služb," pravi vrhovna sodnica.
Premalo izvedencev, potrebni specializirani izvršitelji
Že ob sprejemu zakona, torej pred dvema letoma, je sodstvo opozarjalo na težave z izvedenci. Teh tudi zdaj ni dovolj. Vrhovna sodnica prikimava: "Po analizi o izdelavi izvedenskih mnenj v družinskih postopkih na okrožnem sodišču v Ljubljani v zadnjih petih letih, ki jo je pripravila okrožna sodnica Metka Kapler, je bil izvedenec v letu 2018 postavljen v 205 zadevah, kar predstavlja 5,8 odstotka vseh družinskih zadev. Največkrat je potrebna postavitev izvedenca kliničnega psihologa. Število teh je bilo v letu 2018 formalno 21, vendar je analiza pokazala, da jih je delo iz različnih razlogov sprejemalo le deset. Od 168 zadev, ki so bile odstopljene izvedencem kliničnim psihologom, jih je polovica - večinoma zaradi prezasedenosti - vrnila spise brez izdelanega izvedenskega mnenja. Ocenjujem, da bi potrebovali še vsaj deset aktivnih izvedencev kliničnih psihologov."
Že ob sprejemu zakona, torej pred dvema letoma, je sodstvo opozarjalo na težave z izvedenci
Težave tudi z izvršitelji
Ministrstvo za pravosodje med kratkoročne ukrepe na tem področju šteje tudi izobraževanje sodnikov o tem, kdaj in v kakšnem obsegu se postavi izvedenec. Novela zakona o nepravdnem postopku prinaša namreč tudi nekatere postopkovne rešitve, ki omogočajo sodišču, da če je v spisu že zadostno in kakovostno procesno gradivo pripravljeno s strani centrov za socialno delo, izvedenca zgolj za potrditev teh izjav ni treba postaviti. Zakon prav tako omogoča uporabo izvedeniškega mnenja iz drugega sodnega postopka, če sodnik oceni, da bi ponovna postavitev izvedenca v tem postopku pomenila hujši in z vidika varstva koristi otrok težko popravljiv zastoj v postopku ter je izvedeniško mnenje iz drugega postopka relevantno tudi za ta postopek (na primer povezava s kazenskimi postopki).
Nova pravna ureditev v sodno prakso vselej vnese nekaj nejasnosti
