Energetske posledice vojne: Kratkoročno lahko uporabimo samo to, kar imamo doma

Timotej Milanov Timotej Milanov
12.03.2022 06:45
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vojna v Ukrajini je sprožila tudi program, s katerim želi Evropska unija po hitrem postopku zmanjšati odvisnost od uvoza ruskega plina
Vojna v Ukrajini je sprožila tudi program, s katerim želi Evropska unija po hitrem postopku zmanjšati odvisnost od uvoza ruskega plina
Reuters
Na ravni Evropske unije so bili že narejeni prvi koraki v smeri zmanjšanja odvisnosti od ruskega zemeljskega plina in ruske nafte. Evropska komisija (EK) je tako sprejela program REPowerEU, s katerim bi, kot so zapisali, postali neodvisni od ruskega plina že precej pred letom 2030. To bi med drugim dosegli z diverzifikacijo dobaviteljev plina, danes namreč EU uvozi 90 odstotkov zemeljskega plina, ki ga porabi, od tega pa kar 45 odstotkov pride iz Rusije, od koder v EU uvozimo tudi 25 odstotkov vse nafte in 45 odstotkov premoga. Nadalje bi omenjeni cilj dosegli s povečanjem uvoza utekočinjenega zemeljskega plina (UZP), prav tako sta predvideni povečana poraba biometana in povečana proizvodnja vodika, obeta se tudi znaten pospešek investicij v proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije. Predsednica EK Ursula von der Leyen je v tem kontekstu poudarila pomen izkoriščanja sončne, vetrne in hidroenergije ter biomase.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta