Epidemija in obala

Že čez mesec so se pričeli posamezni izbruhi bolezni, vsi po vrsti vneseni od drugod. Delavci migranti, ljudje, ki so med dopustom obiskali svojce v drugih državah, zdravnik, ki je službeno potoval v Črno goro in nato okužil sodelavce. Ko so epidemiologi še lahko sledili stikom okuženih s koronavirusom, so v prvih fazah drugega vala večinoma beležili primere iz tujine. Ko se virus prične širiti doma med splošno populacijo, je običajno že prepozno in brez cepljenja ali strogih omejitvenih ukrepov lahko le čakamo, kdaj in kako visoko bo bolezen pljusknila nad covid oddelke po državi. To so precej preprosta dejstva, ki pa jih je, kot kaže, lažje pozabiti kot prelete letal.

Življenje v mehurčkih je enako varnost. Življenje zunaj mehurčkov pa povečuje nevarnost okužbe. Tudi to je enostavna logika. Seveda je pričakovati, da bomo ves čas lebdeli le v enih in istih mehurčkih, iluzorno in tvegano na številne druge načine. Glavna dilema je torej, kako omogočati premike in poskrbeti, da bodo ti varni. Cepilni potni listi oziroma digitalna potrdila o cepljenju, testih ali preboleli bolezni ponujajo izhod v varna potovanja, ampak - ali res vemo, kako dobra zaščita je cepljenje? To je namreč ključni podatek, ki lahko osmisli take potne liste. Cepiva zagotovo dobro ščitijo pred boleznijo, sploh če gre za hujši potek bolezni. To so dokazale tako klinične študije kot številne države in skupnosti, kjer se je z dobro precepljenostjo število okužb drastično znižalo. Prav preprečevanje hude bolezni in smrti je osnovni namen cepiv, a ko gre za vprašanje potovanj, je treba nujno vzeti pod lupo tudi učinkovitost pri preprečevanju prenosa virusa. Ta je pri cepljenih osebah manj raziskan, kar je razumljivo, ne nazadnje se je globalno cepljenje pričelo šele decembra, je pa to odgovor, ki ga mora podati znanost. Za zdaj cepivom kaže dobro, raziskava iz Velike Britanije je dokazala, da Pfizer in AstraZeneca zmanjšata možnost prenosa okužbe vsaj za polovico že po prvi dozi, tudi rezultati raziskav na živalih so obetavni, Pfizer pa je objavil, da je zaščita pred prenosom z njihovim cepivom tudi do 94-odstotna. Ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov prav velikih dilem za zdaj ni. Cepljeni posamezniki so preprosto bolj varni udeleženci potovanj, a še vedno morajo upoštevati vse druge varnostne ukrepe, cepilni potni list je s tega vidika le poenoteno dokazilo o precepljenosti, ki ne terja prevelikih odrekanj. Sploh če so alternativa prisilni pristanki letal in hotelske karantene ali samo neskončna brskanja po spletnih straneh posameznih držav in presenečenja ne mejnih prehodih.

Se pa zaplete marsikje drugje. Uvajati potne liste, preden so vsi dobili priložnost cepiti se in ustvariti nek privilegiran sloj ljudi? Kaj bo s podatki? Zanimivo je, da številne dragocene ugotovitve ponuja prav Izrael. Država, ki se je odločila, da v zameno za hitro dobavo Pfizerjevega cepiva farmacevtski družbi poleg zajetnih nakazil donira še podatke o cepljeni populaciji. Pfizer sicer zagotavlja, da so ti depersonalizirani, a prav podatek o 94-odstotni učinkovitosti preprečevanja prenosa virusa sloni na bazi podatkov iz te države. Epidemija ob skrbnem premisleku terja od nas podatkovne žrtve, če ne želimo drugih žrtev. Zagotovo je na mestu tudi vprašanje, kako naprej. Bodo tovrstni biometrični podatki postali standardni pogoj za gibanje med državami? Kaj bo z državljani dežel z nizko dostopnostjo cepiv? Precej enostavno je iz udobnih evropskih naslanjačev ustvarjati potrdila, ki mogoče že jutri ne bodo imela popolnoma nobene vrednosti, če bo pretok ljudi in virusa med ljudmi kmalu "vzgojil" novo varianto, ki se bo izognila cepivu? V tem primeru bodo cepilni potni listi še najmanjša žrtev novega vala epidemije.

Seveda je pri uvajanju novih potrdil, ki dodeljujejo svoboščine, ključno zaupanje. Tega pa, vemo, imamo v Sloveniji zelo malo, kar je zelo nazorno pokazala tudi (ne)uporaba aplikacije OstaniZdrav, ki bi realno lahko veliko pripomogla k obvladovanju okužb. Naj bodo razlogi za uporabo potrdila in cepljenje nasploh še tako utemeljeni in znanstveno podprti, se ob vsem skupaj zdi, da bo tudi pri uvajanju digitalnega zelenega potrdila imela glavni motivacijski učinek za sodelovanje - hrvaška obala.