V Plovdivu, drugem največjem bolgarskem mestu, se bo pod geslom Skupaj vse leto zvrstilo več kot 300 festivalov in drugih prireditev, ki bodo opozarjali na zgodovino, kulturno dediščino in izzive, s katerimi se sooča mesto. V precej manjšem italijanskem mestu Matera v pokrajini Bazilikata program poteka pod geslom Odprta prihodnost, poudarek je na socialni in kulturni vključenosti ter skupnih inovacijah.
Živeč muzej
Plovdiv s približno 343 tisoč prebivalci je prvo bolgarsko mesto, ki je dobilo naziv evropska prestolnica kulture. Mesto ima pestro zgodovino in bogato kulturno dediščino, staro več tisočletij, saj je bilo to območje poseljeno že v pradavnini. Med prvim in drugim tisočletjem pr. n. št. je bilo na mestu današnjega Plovdiva zgrajeno trakijsko mesto, ki je bilo od leta 46 del rimskega cesarstva. V 7. stoletju je bilo mesto pomembna obmejna trdnjava bizantinskega cesarstva, od leta 1364 je bilo del osmanskega cesarstva.
Pestra zgodovina mesta se danes odraža v bogati kulturni dediščini; v mestu se antične, bizantinske in osmanske ostaline prepletajo z zgradbami iz 19. stoletja. Plovdiv opisujejo kot svojevrsten živeč muzej in arhitekturni fenomen z mnogimi hišami iz davnih časov, ki so jih ugledni prebivalci spremenili v muzeje, galerije, ali v njih na drugačne načine gostijo razstave umetnin, festivale ali pa zgolj gostijo obiskovalce.
Cirilizacija
Plovdiv naziv EPK nosi 20 let po tem, ko je leta 1999 gostil Mesec kulture. V mestu EPK vidijo kot priložnost za razvoj ter povečanje mednarodne prepoznavnosti tako samega mesta kot celotne bolgarske kulture. Program zato ne bo potekal le v mestu, ampak bo zajel celoten južni in osrednji del Bolgarije.
Na Reki že odštevajo
Na enem od osrednjih trgov na Reki so prejšnji petek točno opoldne odkrili skulpturo, ki odšteva čas do 1. februarja 2020, ko se bo uradno začelo leto, v katerem bo to največje hrvaško pristanišče postalo evropska prestolnica kulture. Digitalni števec je umeščen v kovinsko skulpturo iz povezanih koles in zobnikov različnih velikosti in barv, ki dajo s skupnim obratovanjem zagon simbolu sonca na vrhu obeležja. Sonce je simbol EPK Reka 2020.
Jamsko mesto
Tudi Matera, mestece s kakimi 60 tisoč prebivalci v južni Italiji, v pokrajini Bazilikata, je bila naseljena že v prazgodovini, po nekaterih ocenah že pred devet tisoč leti. A kljub neprecenljivi kulturni dediščini je ostala daleč stran od običajnih turističnih tokov, celo razvoj jo na daleč zaobšel. Veljala je za mesto revščine in bede, italijanski pisatelj in slikar Carlo Levi jo je v svoji znameniti knjigi Kristus se je ustavil v Eboliju označil celo za enega najbolj zaostalih krajev v Italiji. Šele po razglasitvi svetovne kulturne dediščine je Matera postala prepoznavnejši turistični cilj, število obiskovalcev se je v zadnjih letih povečalo za štirikrat, čeprav je mesto še vedno zelo slabo dostopno. Edini javni prevoz je vlak iz Barija, ki pa za 60 kilometrov poti potrebuje kar dve uri. Hkrati se, podobno kot številna mesta na jugu Italije, spopada z visoko brezposelnostjo med mladimi in korupcijo.
Matera je sestavljena iz dveh delov - živahnega, sodobnega mesta z restavracijami, hoteli, trgovinami, muzeji in cerkvami ter iz starega dela, kjer so jamska bivališča, cerkve in ozke ulice vkopane v apnenčasto skalovje, ki se v stopnjah spušča po strmem pobočju proti reki Gravina. Bivališča, imenovana sassi, so bila naseljena še po drugi svetovni vojni. V 50. letih so prebivalce preselili in večina jamskih bivališč, ki so bila razlog za nacionalno sramoto ter simbol revščine in bede, je ostala praznih. Leta 1993 jih je Unesco razglasil za svetovno kulturno dediščino, danes so številna spremenjena v prestižne restavracije in hotele.
Poezija praštevil
Skupaj je ključna beseda obeh letošnjih prestolnic kulture. Tudi v Materi so tako naslovili dosje, s katerim so kandidirali za EPK 2019. Skupaj je tudi beseda, ki jih je vodila pri snovanju programa, vključenega v drugi dosje z naslovom Odprta prihodnost, s katerim so želeli zaznamovati oblikovanje odprte prihodnosti s kulturo kot povezovalnim elementom.
Kot ključna organizatorji izpostavljajo dva projekta. Prvi, I-DEA, je znan tudi kot "arhiv arhivov", v njem pa sodeluje pet mednarodno uveljavljenih umetnikov, ki bodo arhive Bazilikate uporabili kot navdih za pet večjih instalacij oziroma razstav. Drugi je mednarodna delavnica Odprta šola oblikovanja. Avtor projekta je britanski arhitekt, kritik in kurator Joseph Grima, udeleženci pa bodo oblikovali in izdelali odprte sisteme, ki bodo temeljili na t. i. lego sistemu ter jih bo mogoče sestavljati na različne načine. Med vrhunci EPK bodo razstava o zgodovini in kulturi podzemne arhitekture Ars Excavandi, razstava o vlogi matematike pri delu umetnikov skozi različna obdobja Poezija praštevil ter prva izvedba opere Cavalleria Rusticana na prostem.
(Ne)izkoriščene priložnosti
Ena od priložnosti, ki jih ponuja naziv evropska prestolnica kulture, je prav ta, da se mesta umestijo na svetovni zemljevid in privabijo več turistov. Projekt hkrati mestom omogoča, da spremenijo svojo podobo in ponovno razmislijo o razvoju s pomočjo kulture. Naziv ima dolgoročen učinek, in sicer ne le na kulturno, temveč tudi na socialno in gospodarsko življenje mesta in regije, piše v brošuri, ki jo je Evropska komisija izdala leta 2015 ob 30-letnici podeljevanja naziva evropska prestolnica kulture, prve so bile leta 1985 Atene.
Slovenija spet 2025
Slovenija spet 2025 Prihodnje leto si bosta naziv evropska prestolnica kulture delila Reka in irski Galway, leta 2021 pa bodo prestolnice kar tri, prvič bodo vključili tudi mesto iz ene od držav kandidatk za članstvo v EU. Romunskemu Temišvaru in grški Elefsini se bo tako pridružil srbski Novi Sad. To prakso bodo ponavljali vsaka tri leta. Slovenija bo na vrsto prišla spet leta 2025. V boj za kandidaturo so se doslej podala štiri mesta – Nova Gorica, Ljubljana, Lendava in Kranj.