Evropska vojska in nacionalizem kot popolno nasprotje patriotizmu?

Sem mar poslušala govor, ki ga je v letu 1918 imel goreči boljševik? Morda sam Lenin? Morda nemški revolucionarji na ulicah Berlina med letoma 1919 in 1920? Ne, to sta bila Macron in Merklova v živo. Vizija samostojne, socialno dinamične, ponosne in drzne evropske prihodnosti je bila nedvomno pogojena z jubilejnim spominjanjem na prvo svetovno vojno, ob tem da danes ni kake zavezanosti pričam, saj teh ni več. Odmaknila se bom od svečanega vzdušja proslave in si zastavila vprašanje o posledicah, na meji znanstvene fantastike, ki bi jih v prihodnosti lahko prinesla taka organiziranost Evrope. In pri tem me sploh ne bo zanimalo, kakšno je bilo psihično stanje Macrona in Merklove, ko sta z opazno strastjo in vsaj na videz povsem iskreno govorila o tem. Ne zanimajo me niti banalna pojasnila, da je Merklova zdaj svobodna, ker odhaja, niti da Macron nujno potrebuje vsaj minimalno simpatijo družbenih skupin, ki z velikimi črkami pišejo besedo svoboda: z njima se ukvarjam kot z avtorjema scenarija, ki bi ga morda najbolje upodobil kateri od avtorjev stripov.
Evropska vojska je zagovarjana kot zagotovilo, da med evropskimi državami ne more več izbruhniti vojna. Za oblikovanje takšne vojske obstajajo tri realne možnosti: da jo tvorijo dobro plačani poklicni vojaki, da jo sestavljajo prostovoljci - kozmopoliti, preživele žrtve nacionalizma in na splošno tisti, ki so lahke žrtve rasizma, šovinizma in drugih mehanizmov izključevanja, ter končno, da to sploh ne bi bila regularna vojska, marveč nekakšno civilno interventno telo, ki bi delovalo znotraj Evrope, ob neaktivni rezervni vojski, ki bi se odzivala le na zunanje napade - kot sta jasno povedala Merklova in Macron - iz ZDA in Rusije. Te tri možnosti se med seboj ne izključujejo, marveč omogočajo različne kombinacije. Zakoni in ukrepi proti skrajnim desničarskim skupinam vseh barv, ki jih je nedavno v resoluciji formuliral Evropski parlament, se dobro ujemajo z zamišljeno notranjo evropsko (represivno) službo, ki bi se nanje odzivala ne glede na to, v kateri državi delujejo. Nobenega dvoma ni, da bi imeli begunci dobre možnosti, da se zaposlijo in izkažejo v tej evropski vojski ali policiji in da bi bili verjetno najboljši kader za odkrivanje in preprečevanje terorizma. Kar zadeva odgovor na nevarnost iz ZDA in Rusije, je bilo jasno povedano, da bi se to nanašalo na prenehanje kupovanja ameriškega orožja, ni pa bilo rečeno, da bi se nanašalo na prodajo orožja Rusiji. Mimogrede je bilo omenjeno, da to ne bi pomenilo izstopa iz Nata: pravzaprav bi to pomenilo njegovo zatrtje. Miroljubni Švedska in Finska na primer proizvajata orožje in ga prodajata na vse strani: morda bi lahko z novo ureditvijo v Evropi vse to regulirali, uporabili v mednarodni politiki, se lotili sklepanja novih sporazumov o uničevanju orožja in podobno. Ni si nemogoče predstavljati, da recimo EU kupi vso bedno jedrsko orožje od Severne Koreje in v zameno ponudi oskrbovanje tamkajšnje nomenklature z luksuzom in Severnih Korejcev s hrano ali da z Iranom sklene nov sporazum, po katerem bi z enakim tempom eni in drugi zmanjševali jedrske potenciale pod enakim medsebojnim nadzorom. In potem si ni težko predstavljati niti podobnega dogovora z Izraelom. Palestina je v tem scenariju že članica EU ... Stari svet okoli Sredozemskega morja (in širše) bi tako spet obnovil svojo nekdanjo mobilnost in pisanost, vsi med seboj trgujejo, se prevajajo, drug drugemu kradejo in prenašajo tuje ideje in proizvode, tako kot je bila na mitskem začetku ugrabljena, zapeljana in odpeljana prva roditeljica, feničanska princesa Evropa ... no, tokrat brez posilstva.