Finančna in upravljavska centralizacija: Osrednjeslovenska regija, potem pa dolgo nič

Podravje je imelo v primerjavi z osrednjeslovensko regijo petkrat manj prihodka in celo devetkrat manj dobička

Koroška je po številu družb, zaposlenih in prihodkih na repu, za njo sta le še primorsko-notranjska in zasavska regija

Decentralizacija prinaša več pozitivnega

Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH – Hišni aparati Nazarje in predsednik GZS: “Vsakršna centralizacija, pa naj gre za finančno, gospodarsko ali centralizacijo države, vedno pomeni prenos prej uravnotežene moči na eno mesto, iz katerega se nato vodijo vse aktivnosti. S centralizacijo se uravnoteženost na tehtnici močno prevesi na eno stran in v praksi to pomeni, da ima koristi in pozitivne učinke ravno ta stran. Na drugi strani pa pride do neravnovesja in nazadovanja razvoja lokalnega okolja in gospodarstva, kar dolgoročno pripelje do še večjih razlik in nezadovoljstva med centraliziranim in decentraliziranim okoljem, kar za tega vedno pomeni upočasnitev ali celo zastoj razvoja in napredka. Decentralizacija ekonomske in gospodarske moči ima več pozitivnih učinkov kot njena centralizacija, saj to na dolgi rok prinaša razpršeno stabilnost in enakomeren razvoj lokalnega okolja, kar je nujno potrebno za vsako socialno okolje, gospodarstvo in na koncu tudi za državo. Da decentralizacija prinaša pozitivne učinke, dokazuje organizacija podjetja BSH, ki je organizirano po kompetenčnih centrih kot samostojnih enotah znotraj koncerna. Ker so kompetenčni centri za svoje rezultate samostojno odgovorni, so tudi uspešni.”

Selitve podjetij

Pošta Slovenije
Bo sedež Pošte Slovenije ostal v Mariboru? V mestu ob Dravi je že 24 let in kakršnih koli namigov, da bi se to spremenilo, ni. Odločitev je seveda v rokah države in njenega SDH, a četudi bi se želje po spremembi sedeža pojavile, najbrž ni politika, ki bi to predlagal. "V Pošti Slovenije se zavedamo svojega položaja in pomena za Maribor. PS danes predstavlja eno največjih slovenskih družb v državni lasti in je pomemben partner tako za slovensko gospodarstvo kot širšo družbo ter uveljavljen poštno-logistični operater v evropskem okolju," sporočajo iz podjetja in dodajajo, da so eden največjih delodajalcev v državi (oktobra 2019 je bilo pri Pošti Slovenije 5923 zaposlenih). Pa je Maribor res center odločanja? "V Mariboru, kjer je tudi sedež družbe, so vodstvo družbe - poslovodstvo, pooblaščenci in svetovalci, direktorji področij in štabnih služb ter njihovi namestniki - ter drugi sodelavci v strokovnih službah družbe, skupaj 335 zaposlenih," pojasnjujejo. (rok)

Radenska, Mol in Saubermacher
V preteklosti se je vidnejša selitev vodstva družb iz Pomurja v prestolnico zgodila v za marsikoga škodljivem procesu konsolidacije slovenskega turizma, saj so termalna kopališča v Radencih, Moravskih Toplicah, Banovcih in Lendavi nekoč vodile štiri različne gospodarske družbe, ki so kasneje končale pod okriljem Save Turizma s sedežem v Ljubljani. Banovske terme so danes v lasti lokalnega podjetja Karba mge, Terme Lendava pa bodo najverjetneje končale v lasti madžarskega državnega sklada Comitatus-Energia.
Od družb, ki svojo dejavnost opravljajo precej širše kot samo v regiji, pa so sedež ohranile v Pomurju, je med pomembnejšimi Mol Slovenija, ki je del madžarske skupine Mol, ta je eden največjih naftnih igralcev v srednji Evropi. Mol Slovenija je tako z organsko rastjo kot s prevzemom družb Tuš Oil in Eni Slovenija (Agip) svoje poslovanje razširil na dobršen delež države in ima trenutno desetodstotni tržni delež med trgovci z naftnimi derivati v državi, uprava družbe je še vedno v Murski Soboti. V pomurski prestolnici je tudi sedež komunalnega podjetja Saubermacher Slovenija v lasti avstrijskega Saubermacherja, katerega delovanje prav tako sega daleč izven območja sedemindvajsetih pomurskih občin. Še širše, izven območja Slovenije, pa sega vpliv Radenske s sedežem v Boračevi, kjer so po prevzemu družbe s strani češke Kofole zadolženi za tako imenovano regijo Adriatic, ki poleg Slovenije zajema polnjenje in distribucijo pijač različnih blagovnih znamk tudi za Hrvaško. (tm)

HSE
"Vrnitev" sedeža HSE v Maribor se, pravijo naši sogovorniki, ne bo zgodila. Zakaj vrnitev, ko pa sedeža HSE v Mariboru nikoli ni bilo? V štajerski prestolnici je namreč pred ustanovitvijo holdinga delovalo
Elektrogospodarstvo Slovenije (EGS), ki velja za nekakšnega predhodnika HSE. A po tem, ko je minister Janez Kopač ustanovil HSE, je v Mariboru od EGS ostal le fikus. Težnje, da bi se sedež HSE preselil oziroma vrnil v Maribor, sicer obstajajo že skoraj dve desetletji, izrazite pa postanejo pred vsakokratnimi volitvami. Temeljijo tudi na pomembnosti DEM za slovensko energetiko, ki pa je velik del svoje vloge izgubila, ne nazadnje tudi s selitvijo elektroprenosa na območju severovzhodne Slovenije na ELES. Toda selitve sedeža HSE, ne glede na to, da Maribor ima prostorske možnosti zanjo, skoraj zagotovo ne bo. Srce HSE v Ljubljani je namreč trading center, preko katerega se kupuje in podaja električna energija, pri čemer se HSE že tako spopada s pomanjkanjem ustreznega kadra za trgovanje, ta težava pa bi se ob selitvi v enega od regionalnih delov HSE še povečala. Centrala HSE v Ljubljani opravlja holdinško dejavnost in ni neposredno povezana s proizvodnjo električne energije, ta poteka v odvisnih družbah, kjer imajo za to zaposlene strokovnjake. Odločitev o selitvi lahko sprejme le lastnik, to je SDH, a ta bi se za kaj takega težko odločil brez namiga politike, saj poslovnih razlogov za selitev praktično ni. Tudi Šaleška dolina zdaj bolj zamerljivo pogleduje proti Ljubljani, kot je nekoč. Pred leti je namreč vrh HSE obvladovala sama, s prihodom Nešalečanov na odločevalska mesta pa so celo direktorji šaleških energetskih družb izgubili samostojnost.
(rok, rp)

Gorenje
Ob novici, da bodo upravne funkcije Gorenja preseljene v Ljubljano, je trenutno v Velenju čutiti velik strah in nemoč, da bo od nekdaj mogočnega Gorenja v Velenju ostala le še proizvodnja. Glavni direktor Gorenja Chao Liu je sicer predstavnikom občine pojasnil, da bo z ustanovitvijo novega podjetja v Ljubljani Hisense vzpostavil sedež upravljanja za vso Evropo, Velenje pa ostaja proizvodno središče za Hisense, od koder bodo v prihodnje upravljali proizvodne lokacije za celo Evropo. Prav tako bodo v Velenju ohranili glavni razvojni center za Evropo, obljubljajo, kar pomeni še, da se število delovnih mest v Velenju zaradi odprtja novega podjetja v Ljubljani ne bo bistveno zmanjšalo. Za koliko se vendarle bo, za zdaj ne vedo, ker sistematizacije delovnih mest za novo družbo še nimajo. Še vedno naj bi imeli v načrtu tudi postavitev obljubljene nove tovarne za izdelavo televizorjev v Velenju, med zaposlenimi pa je slišati, da naj bi za to tovarno močno lobirali tudi Srbi, zato ni rečeno, da se bo to v Velenju dejansko zgodilo. (rp)

SIJ in Metal Ravne
Jeklarske družbe, povezane v skupino SIJ - Slovenska industrija jekla - med njimi sta največji jeseniški Acroni in ravenski Metal - imajo že od nekdaj osrednje odločevalske vajeti v Ljubljani, kjer je sedež SIJ, d.d., a hkrati so podjetja v skupini samostojne pravne osebe na proizvodnih lokacijah. Nedvomno je SIJ Metalpomemben (so)akter koroških regijskih gospodarskih kazalnikov (zlasti pri prihodkih, izvozu, dobičku, predvsem pa je ena največjih družb v regiji s prek tisoč delavci velik zaposlovalec), je pa moč odločanja vseeno omejena z lastniškimi smernicami oziroma strategijami uprave s sedežem v Ljubljani. Še nedavno je bila zaznavna močnejša tendenca ruskega lastnika po še bolj centraliziranem in neposrednem odločanju tudi o povsem operativnih zadevah v proizvodnji (ne le iz Ljubljane, ampak tudi iz Rusije), a se je pozneje težnja po neposredni lastniški vpetosti razrahljala. V vsakem primeru se ključne, strateške odločitve, tudi o investicijah in načinih financiranja, sprejemajo v Ljubljani, sprotnepa ob (so)vpetosti proizvodnih družb, ki so hkrati na lokacijah (so)odgovorne za poslovni izid. Zlasti na Koroškem so sicer že od nekdaj prisotni tudi vzgibi po čim bolj samostojnem odločanju, tudi v smislu izpostavljanja vloge lokacije, a so ti deloma, zlasti v širšem družbenem kontekstu, zaznamovani tudi s preteklo železarsko tradicijo. Tak impulz se je denimo na Ravnah sprožil tudi v aktualnih pogajanjih za novi plačni sistem in novo podjetniško kolektivno pogodbo, čeprav ta zadeva celoten sistem. (plt)

Lek Prevalje
Lek Prevalje je bil zgolj ena od proizvodnih lokacij v Sloveniji in le mikro del širšega, globalnega koncerna Novartisa ter v tem smislu samo neke vrste operativni člen v verigi, ki nikoli ni imel neposrednih odločevalskih, upravljalskih vzvodov. Ti so (tudi le do neke mere) koncentrirani v Ljubljani, od koder usmerjajo Lekove obrate po Sloveniji. A napoved predsednika uprave Leka in predsednika Novartisa v Sloveniji Roberta Ljolja o ukinitvi proizvodnje antibiotikov na Koroškem in selitvi v Avstrijo ter pričakovanja napovedanega globalnega operativnega centra (nekakšnega logističnega, skladiščnega centra) je na Koroškem vseeno odprla več
vprašanj, tudi o regijski slabitvi - ne le v smislu odliva delovnih mest, ampak tudi zamajanja dela gospodarskih stebrov Mežiške doline. Zlasti glede na vlogo, ki so jo prevaljski lokaciji napovedovali prej, je globalni operativni center (kaj pravzaprav to bo, se bo pokazalo šele v praksi, ker celovite in jasne slike še niso predstavili) vsaj za zdaj le nadomestek tega, kar bi sicer lokacija po pomenu za regijsko gospodarstvo bila - ne nazadnje sprva tudi s pričakovano neposredno subvencijo države, ki so se ji ob preklicu naložbe v novogradnjo odpovedali. (plt)

Dars
Da se, če uprave ni v kraju, počasi pozabi, od kod podjetje izvira, je živ dokaz “celjski” Dars, ki je uradno med podjetji (če torej odštejemo bolnišnico) drugi največji celjski delodajalec, saj zaposluje 1263 ljudi (med podjetji jih ima več le še trgovec Tuš). A mnogi tega, da ima Družba za avtoceste Republike Slovenije že vse od ustanovitve leta 1993 sedež v Celju, ne vedo. Vse odločitve na temu primernih funkcijah se vsaj od leta 2001 pišejo in sprejemajo v Ljubljani, kjer je v najetih prostorih lociranih 165 delovnih mest. Za selitev v Ljubljano sicer v tem primeru niso bili krivi tuji lastniki, temveč takratni vodilni. V Celju, na sedežu podjetja, tako v družbi fikusov in zajetnega arhiva dela le 32 zaposlenih, kar je celo nekaj več, kot jih je bilo pred štirimi leti. (rp)

Pivovarna Laško Union
Kako je, ko od podjetja v kraju ostane le še proizvodnja, vedo v Laškem. Z vstopom Heinekena v Pivovarno Laško in Pivovarno Union so novi lastniki najprej pivovarni združili in racionalizirali delo tako, da so odpustili okoli 120 delavcev. Kmalu so upravo, ki je prej delala v Laškem, preselili v Ljubljano. Postopoma so se skoraj od vseh, ki so nekoč tvorili ožjo ekipo direktorja Dušana Zorka, poslovili in zaposlili nove kadre. Poslovni prostori v Laškem so danes v precejšnjem delu prazni; težko je denimo v prostorni upravni stavbi najti odprto stranišče. Je pa Heineken začel pivo svoje znamke variti tudi v Laškem. Od letošnjega poletja od tam prihaja še brezalkoholni heineken, ki bo iz laških polnilnic šel do kupcev na trgih nekdanje Jugoslavije. Za ta posel je novo vodstvo skupne pivovarne moralo ostro konkurirati znotraj skupine Heineken. Po neuradnih informacijah bodo sčasoma tudi union varili v Laškem, kar je pred leti bilo nepojmljivo. Uprava zatrjuje, da tega še ne počno, dodajajo pa, da ni rečeno, da se to kdaj ne bo zgodilo, saj želijo optimizirati svoje proizvodne obrate v Laškem in Ljubljani. Kakorkoli, kompleks v Laškem, ki je bil vrsto let ponos kraja in mecen občine, je le še proizvodni obrat, vodilni kadri pa so v celoti preseljeni v prestolnico. (rp)