Generalni direktor policije kot vaba za politične menjave

V današnjih razmerah petletni mandat generalnega direktorja policije sploh ni aktualen, saj vsakokratna oblast nastavi svojega. To stori celo tako ponesrečeno, da najprej odstavi prejšnjega, imenuje vršilca dolžnosti, nato pa formalno objavi razpis. Na ta razpis se skoraj nihče ne prijavi. Kdo od policijskih strokovnjakov pa bo zastavil svoje ime, če se že vnaprej ve, koga od "servilnih" je vladajoča politična opcija že vnaprej izbrala - kar ponavadi nakaže z vedejevstvom.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

In tako imamo začarani krog menjav. Ko bo prišla na oblast naslednja politična opcija, zopet ne bo želela pustiti vodenja generalnemu direktorju policije, ki ga je nastavila prejšnja opcija. Ker direktorju sledijo menjave tudi na nekaterih drugih vodilnih mestih v policiji, nimamo kontinuitete vodenja in ne načrtovanja in doseganja strateških ciljev. Za podrejene je to napačen signal, da se karierna pot ne gradi na osnovi dobrega in strokovnega dela, temveč na podlagi poznanj in servilnosti z določeno politično opcijo. Od tod do operativne nesamostojnosti najpomembnejšega represivnega organa je le še korak. Policija pa ne sme biti instrument vladanja trenutne politične oblasti. Sicer pridemo do načela neenakosti kot izhodiščnega načela za delovanje policije. "Naših" ne boste preiskovali, "njihove" pa ali pa "njihove" preiskujte, "naše" pa pustite pri miru.

V policijski zakonodaji (novela zakona o policiji iz leta 2009) smo v vmesnem obdobju že imeli nastavek, ki je preprečeval takšne politične menjave generalnega direktorja. Posebna avtonomna razpisna komisija je ocenjevala primernost kandidatov, minister pa je lahko pred potekom mandata zamenjal generalnega direktorja policije zgolj zaradi velikih strokovnih napak pri vodenju (škodovanje ugledu, zakonitosti delovanja in operativni avtonomnosti policije). Pa še ob takšni menjavi je morala posebna avtonomna strokovna komisija podati svoje mnenje. Enaki pogoji in razlogi so bili predpisani tudi za direktorja NPU.

Žal so bili apetiti politike po obvladovanju policije preko generalnega direktorja policije preveliki in po novi policijski zakonodaji (zakon o organiziranosti in delu v policiji iz leta 2012) je sedaj generalni direktor policije v enakem sistemu kot drugi uradniki na položaju. Minister ga lahko brez razloga zamenja v enem letu od nastopa svojega mandata. In prav to se je izkazalo kot slabo, nedopustno in kot vaba za politične menjave. Pričakovanje kompatibilnosti med ministrom in generalnim direktorjem policije ne more biti razlog menjav, saj mora včasih generalni direktor policije znati reči tudi ne oziroma odkloniti kakšno neupravičeno ali nezakonito zahtevo.

Me prav zanima, katera politična opcija bo našla toliko smelosti in zrelosti, da bo ustrezno uredila sistem imenovanja in zamenjave generalnega direktorja policije ter s tem ustvarila predpogoj za operativno avtonomnost delovanja policije.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.