(INTERVJU) Franjo Bobinac: Hisense je z Gorenjem osvojil še Evropo

Dolgoletni predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, je, potem ko je to podjetje prevzela kitajska korporacija Hisense, postal podpredsednik Hisensa International. Pokriva poslovno področje globalnega marketinga in blagovnih znamk. Z ekipami na sedežu koncerna v kitajskem Qingdau in drugod po svetu povezuje marketinške aktivnosti na evropskih, ameriških, azijskih in afriških trgih. Sodeluje tudi na sejah upravnega odbora skupine Hisense International.

Čemu pripisujete zanimanje dveh velikanov, japonskega Panasonica in kasneje kitajskega Hisensa, za Gorenje? Naša finančna javnost namreč ni imela več najboljšega mnenja o položaju Gorenja in njegovih bilancah.

"Bilo jih je še bistveno več in tudi zelo velikih, a jih ne smem imenovati. To kaže na to, da je imelo Gorenje pred prevzemom zelo veliko vrednost za strateške igralce v panogi, ki se ne meri samo s finančnimi kazalniki. Ta vrednost je v močnih blagovnih znamkah, v proizvodnih lokacijah v različnih državah, v kompetencah na področju razvoja, predvsem pa v usposobljeni ekipi, ki upravlja našteta in tudi vsa druga poslovna področja. In ta je v večini še danes na odgovornih položajih. Postali smo multikulturni koncern, pri čemer se znotraj korporacije vse bolj uveljavljajo tudi druge kolegice in kolegi iz Gorenja. Sam sem bil prvi tujec v upravnem odboru Hisensa International, danes pa smo že trije."

Na nedavnem slovensko-kitajskem poslovnem forumu ste dejali, da je boljši strateški partner tisti, ki ni preblizu ...

" … (smeh) mislim, da ja, saj se lahko na ta način pokažejo prave sinergije. Predstavljajte si, da bi bilo Gorenje del koga bliže, ki bi že imel proizvodnjo in lokacije na podobnih trgih. Gotovo bi iskali drugačne rešitve, verjetno tudi reze, namesto rasti in razvoja. Navsezadnje tudi tovarne televizorjev v Velenju ne bi bilo. Danes tam že dela okoli 750 ljudi, a bolj pomembno se mi zdi, da je prav Slovenija dobila proizvodnjo verjetno najbolj inovativnega izdelka, ki postaja središče naših domov. Poleg tega je v Slovenijo prišla najsodobnejša tehnologija, plod dolgoletnega razvoja kitajskih partnerjev, ki nam je danes na dosegu roke.

Hkrati so se hitro pokazale sinergije, saj je v naši panogi ekonomija obsega zelo pomembna, če želiš biti konkurenčen na dolgi rok. To velja za nabave reprodukcijskega materiala, surovin in polizdelkov, pa ne več le za pločevino in plastiko, temveč za zelo zahtevne elektronske komponente. Skupaj lahko te materiale hitreje in ceneje nabavljamo, hkrati pa lahko še hitreje razvijamo nove izdelke in storitve. Gorenje je bilo ves čas pri nas največje industrijsko podjetje s preko petsto inženirji, magistri in doktorji znanosti, medtem ko jih ima Hisense samo v svojem razvojnem inštitutu več kot šest tisoč. In ko se ta potencial znanja in izkušenj združi, nastanejo velike zgodbe. Šlo je tudi za popolno strateško ujemanje, tako geografsko kot produktno, saj smo združeni z vsemi blagovnimi znamkami pokrili svetovno tržišče. Hisense je bil vedno najmočnejši v Aziji, tudi v Ameriki in Afriki, z Gorenjem je osvojil še Evropo. In kot drugo, najboljši je bil v proizvodnji hladilnikov in televizorjev, manjkali pa so mu kuhalni aparati in tudi pomivalni stroji. Poleg obeh korejskih proizvajalcev, Samsunga in LG, lahko le še Hisense danes ponudi celotno paleto tako zabavne elektronike, mobilne telefonije in gospodinjskih aparatov."

Nekaterih vaših nekdanjih konkurentov, ki niso prepoznali pomena ekonomije obsega in sinergij, danes ni več.

"Drži, če omenim samo francoski Thomson-Brandt, ki je bil v najboljših časih pojem bele tehnike; danes ga skorajda ni več na trgu, podobne velikosti je bil nekdanji španski Fagor. Italijanski Candy, ki je bil sicer v družinski lasti, so po tem, ko je Hisense prevzel Gorenje, prodali kitajskemu Haierju. Tako da podjetij podobne velikosti, kot je bilo Gorenje, danes samostojnih v panogi ni več. Ob čemer sta v našem primeru strateškega partnerja na osnovi zelo jasnih strateških ciljev družbe iskala uprava in nadzorni svet in ne lastniki. Ti so se seveda vključili kasneje, ko se je govorilo o prevzemni ceni."

Gorenjeve blagovne znamke niso preživele le zaradi zavez v prodajni pogodbi, temveč tudi zaradi svoje tržne vrednosti in pozicije.

"Absolutno, tržna in poslovna logika narekujeta, da te blagovne znamke ostajajo in so še zmeraj vodilne znotraj skupine v posameznih državah. Danes so vse članice naše družine blagovnih znamk, pa naj se imenujejo Gorenje, Asko, Hisense ... Če to primerjamo z avtomobilsko industrijo, je podobno pri koncernu Volkswagen, ki pokriva različne cenovne segmente od porscheja do seata in škode, tako ima danes Hisense blagovne znamke v vseh kategorijah izdelkov za različne potrošnike."

Nadgrajujete tudi pomen močnih globalnih blagovnih znamk z višjo dodano vrednostjo, kot sta Asko in Atag, ki ste jih v portfelj Gorenja pripeljali s preteklimi lastnimi uspešnimi prevzemi.

"Ob tem je zanimivo, da so obe blagovni znamki posvojili tudi v delu koncerna, ki prodaja na kitajskem trgu, razvijajo pa jih v višjem premijskem segmentu. Morda je tudi to del odgovora na vaše vprašanje o zanimanju velikih korporacij za Gorenje, ki so očitno prepoznale tudi vrednost naših preteklih prevzemov More Moravie na Češkem, Ataga na Nizozemskem in Aska na Švedskem. In vse te lokacije so danes z vsemi blagovnimi znamkami še vedno tam. Ob čemer tudi lokacija v Srbiji pod Hisensom hitro raste in se širi.

Vesel sem, da so se vsa tri sidra, ki smo jih v upravi in nadzornem svetu zasledovali pri iskanju strateškega partnerja, prijela. Prvo je rast in delovna mesta, drugo vloga blagovnih znamk, saj se z Gorenjem in Askom uvrščamo med štiri globalne blagovne znamke skupine Hisense. In tretje, Slovenija je z vsemi lokacijami, ki jih je prej imelo Gorenje, postala center evropskih operacij Hisensa za Evropo. To velja za proizvodni, razvojni, trženjski, kadrovsko-finančni del, kar je velika stvar. Doslej ni bilo primera, da bi mednarodna korporacija takega tipa imela center za delovanje v Evropi prav v Sloveniji."

Bojazni o zmanjšanju števila zaposlenih se z nekaj manjšimi turbulencami niso uresničile. Od prevzema Gorenja za Hisense v Sloveniji dela že okoli 1700 ljudi več.

"Tako je, največ novih zaposlenih je v novi tovarni televizorjev v Velenju in v proizvodnji gospodinjskih aparatov v Velenju. Medtem ko v administraciji in režiji nismo na novo zaposlovali, nekateri so sicer odšli, a so prišli novi. Tako se napovedi o zmanjšanju števila zaposlenih zaradi pandemije koronavirusa k sreči niso uresničile. Negotovost, ki smo ji bili priča, se je v naši panogi obrnila v priložnost. Ljudje so ostajali doma in več uporabljali gospodinjske aparate in zabavno elektroniko, tako da jo je celotna panoga dobro odnesla. To se je poznalo tudi pri prihodkih, saj bomo že letos na evropskih trgih dosegli preko dve milijardi evrov prometa, medtem ko naj bi do leta 2025 dosegli okoli pet milijard evrov prihodkov letno, kar je več kot podvojitev glede na letošnje leto. Celotna skupina Hisense International pa načrtuje skok s šestih milijard na okrog 20 milijard evrov prihodkov do leta 2025, ob upoštevanju kitajskega dela korporacije pa bo ta številka še bistveno višja."

Obvladovanje oskrbovalnih verig v industriji postaja vse večji izziv. Nesrečno zaprtje Sueškega prekopa, zdaj zaradi koronavirusa že teden dni ne obratuje eno večjih kitajskih pristanišč ...

"Gre za relevantno vprašanje, kjer se mešajo posledice pandemije koronavirusa in naraščajoče povpraševanje v nekaterih panogah, kar proizvajalce postavlja pred težko nalogo. Kako čim bolj stroškovno učinkovito in v zahtevanih rokih dobaviti materiale, potrebne za proizvodnjo, in dostaviti izdelke kupcem. Poskušamo biti zmagovalci tudi na tej ravni in procese načrtovanja nabave, proizvodnje in distribucije v dobro potrošnika čim bolje uskladiti. Ta tema je vedno bolj prisotna tudi v debatah upravnega odbora Hisense International. Ko se pogovarjamo s konkurenti v panogi, imajo vsi podobne izzive, a kljub temu rastemo hitreje kot konkurenca. A to nas ne sme uspavati, zato se osredotočamo na nenehne izboljšave upravljanja oskrbnih verig."

Kako se odzivate na globalne spremembe dviga cen surovin in pomanjkanje polprevodnikov?

"Danes z distance ob vseh teh izzivih včasih celo pomislim, da praktično ne bi več mogli normalno poslovati, če ne bi bili del večje korporacije, vključno s to elektroniko, ki je nočna mora mnogih. Del odgovora na vaše vprašanje je tudi strateško pozicioniranje močnih delov koncerna Hisense na evropskem, afriškem in ameriškem trgu, ne le na azijskem in kitajskem. Tako imenovane regionalne centre aktivnosti krepimo ne le na prodajnem delu, temveč tudi proizvodnem in razvojnem delu, kar je priložnost za regionalne in lokalne dobavitelje, ki so manj odvisni od globalnih gibanj."

Pametne rešitve prodirajo v naše razmišljanje in domove. V razvojnem centru v Qingdau so nam prikazali platformo Vidaa za naročanje blaga in storitev preko televizijskega zaslona, ki postaja nekakšen komandni center v dnevnih sobah. Bodo te storitve dostopne tudi v Sloveniji?

"Bodo, veliko se že dogaja na tem področju, ki, kot veste, za nas ni novo. Gorenje je hitro skočilo na vlak digitalizacije, a dejstvo je, da je Kitajska najbolj digitalizirana država na svetu. Premore veliko znanja in izkušenj tako na ravni povezljivosti aparatov v pametnem domu kot tudi celovitih rešitev za upravljanja pametnih mest. Televizor postaja središče pametnega doma, kamor želimo potrošnikom pripeljati čim več vsebin, ne samo globalne tipa Netflix ali lige prvakov, ampak tudi lokalnih s področja filmov, športa, glasbe, umetnosti. Ob tem pa jim ponuditi še druge storitve, kot so nakupi letalskih vozovnic, počitniških paketov in različnih izdelkov, ki bi jih naročili kar preko televizijskega zaslona. Ob čemer je naš cilj potrošnikom ponuditi čim več storitev brezplačno in si deliti del prihodkov od oglaševalcev in prodaje storitev."

Kljub umetni inteligenci in robotizaciji napredek še zmeraj sloni na razvoju lastnih kadrov.

"Tako je. Čeprav je pandemija koronavirusa nekaj stvari postavila na glavo, je še vedno najbolj pomemben osebni stik, saj so ljudje tisti, ki delajo posel ter ustvarjajo izdelke in storitve. Umetna inteligenca jim je pri tem lahko le v pomoč. Precejšna sredstva in veliko časa zato namenjamo razvoju talentov na vseh ravneh korporacije, ob tem pa je pomembno tudi sodelovanje z univerzami in raziskovalnimi inštituti v vseh državah, kjer delujemo."

Kako ocenjujete napovedane spremembe na področju davčnih obremenitev dela in socialne kapice?

"Gospodarstveniki pozdravljamo napovedano davčno reformo in debirokratizacijo, na katero že leta opozarjamo. Če nam bo uspelo omejiti beg možganov in zadržati talente, ki so najpomembnejši vir v podjetjih, bo to dobro za celotno družbo. Spremembe so potrebne, saj zakonodaja še vedno ni dovolj razvojno naravnana in je dobro, da vlada razmišlja v tej smeri. Ob tem bi pohvalil ekipo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki podpira prizadevanja po rasti in investicijah. In to je za korporacijo, kot je Hisense, ki je velik naložbenik in delodajalec v Sloveniji, zelo pomembno."

Navsezadnje je lahko tudi država zadovoljna, glede na to, da plačujete blizu 55 milijonov evrov prispevkov, davkov in dajatev letno.

"To absolutno drži in tudi to je eden izmed razlogov za to, da se morata država in njeno poslovno okolje zavedati pomena dela s tako velikimi investitorji. Ob tem ne gre le za neposredna delovna mesta, temveč tudi za posredna pri dobaviteljih, v malem gospodarstvu in pri obrtnikih. Plačane dajatve v tem znesku niso vključene."

Je tudi Hisense izkoristil pomoči iz protikoronskih ukrepov oziroma kako ocenjujete odziv vlade na gospodarske posledice pandemije?

"Za gospodarstvo je bilo pomembno, da se je vlada odzvala hitro in po mojem mnenju kar učinkovito. V prvi fazi smo bili deležni nekaterih ukrepov, a ker smo kasneje rasli, jih nismo več potrebovali, kar je dobro."

Kako se pripravljate na napovedani četrti val pandemije?

"Naše ekipe so že doslej zastavile dobre zdravstvene in varnostne ukrepe. Glede na to, da imamo na istem dvorišču v Velenju okoli pet tisoč ljudi, nismo imeli večjih težav s koronavirusom. Ob čemer so naše preventivne ukrepe prevzeli tudi nekatera druga podjetja in organizacije v Sloveniji. Tudi danes smo dobro pripravljeni na zaščito zdravja in življenja zaposlenih. Spodbujamo cepljenje zaposlenih, saj menimo, da je to za zdaj najbolj učinkovit ukrep za zajezitev pandemije."

Na sedežu koncerna v Qingdau so nam predstavili strategijo sponzoriranja nogometnih prvenstev in obljubili, da se bo na stadionih vrtela tudi blagovna znamka Gorenje, ne le Hisense. Tega si brez strateškega partnerja ne bi mogli privoščiti.

"Tako je, Gorenje je bilo prisotno, in če se lahko pošalim, tudi v tem segmentu igramo v ligi prvakov. Športni marketing sodi tudi pod moje področje dela, ki ga usklajujemo skupaj z ekipo na Kitajskem in po vseh regijah. Gre za pomemben gradnik blagovne znamke, ki se je začel že leta 2008, ko se je teniška dvorana v Melbournu preimenovala v Hisense, od leta 2016 pa smo prisotni kot pokrovitelj v evropskem in svetovnem nogometu s sponzoriranjem Uefe in Fife. Pravkar zaključeno evropsko prvenstvo daje zelo lepe rezultate tudi na prodajnem področju. Ob tem se veselimo prihodnjega leta, ko bomo pokrovitelji nogometnega svetovnega prvenstva v Katarju. S prestopom svetovne nogometne zvezde Lionela Messija se je še dodatno poplačal tudi naš sponzorski vložek v pariški PSG. Na ameriškem trgu pa smo z Dwyanom Wadom, ki je uradni ambasador znamke Hisense, prisotni tudi pri ljubiteljih prestižne košarkarske lige NBA. Hkrati ostaja Gorenje tradicionalno zavezano slovenski nordijski skakalni reprezentanci in rokometu, tako slovenskemu kot evropskemu na ravni Evropske rokometne zveze."

Luke Dončića pa ni v sponzorskem planu?

"Preko licence za prodajo NBA League Pass, ki jo tržimo na omenjeni platformi Vidaa, je tudi kakšno njegovo fotografijo ali figuro mogoče najti na našem prodajnem mestu, za kaj več pa se pustimo presenetiti ..."

Ste dolgoletni rokometni športni funkcionar. Ste se tudi zavoljo teh izkušenj odločili potegovati za mesto predsednika slovenskega olimpijskega komiteja?

"Poleg dolgoletnega predsedovanja Rokometni zvezi Slovenije delujem tudi v Evropski rokometni zvezi, kjer sem član izvršnega odbora. Šport imam zelo rad in to je področje, ki me v naslednjem obdobju poleg posla najbolj zanima. Že pred leti so me posamezniki in organizacije, ki delujejo na področju športa, nagovarjali h kandidaturi, a se mi v času postopkov povezovanja s strateškim partnerjem ni zdelo primerno delovati na dveh tako pomembnih področjih. Ničkolikokrat, tudi na nedavno končanih olimpijskih igrah, smo dokazali, da šport navdušuje in združuje Slovence, zato si zasluži izboljšanje sistemskega financiranja in več pozornosti vsakokratne politike, saj je hkrati tudi ambasador ugleda naše lepe države s številnimi multiplikativnimi učinki. Olimpijski komite lahko postane še boljša sistemska in krovna organizacija slovenskega športa. Nujno je namreč izboljšati položaj športnikov, športnih organizacij, športnih delavcev in ne nazadnje podjetij, ki vlagajo v šport. Na vseh ravneh, od športne dejavnosti otrok, športa za vse in lokalnih ravni pa do vseh športnih zvez in olimpijskih športov. Ob čemer bi lahko tudi na mednarodni ravni naredili še korak naprej. Sem optimist, verjamem, da bomo sestavili ekipo sodelavcev, ki bo povezovala, odpirala in tudi realizirala omenjene teme."