O dogajanju pred 100 leti, ki je pripeljalo do tega, da so bili prekmurski Slovenci združeni z matično domovino, narodom na splošno, vemo malo. Kaj je tisto, kar bi o takratnih časih moral vedeti vsak Slovenec?
"Najprej je treba vedeti, da je za tiste prevratne čase težko uporabljati izraz matična domovina, saj smo se takrat združevali vsi Slovenci. Avstro-Ogrska, v kateri smo živeli Slovenci, le da eni v avstrijskih deželah, Prekmurci pa na območju Kraljevine Ogrske, je bila ena monarhija. Tisti, ki so živeli v avstrijskih deželah, so se v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS) združili 1. 12. 1918. In če predpostavimo, da so bili v tej novi državi oziroma kraljevini Slovenci eden od konstitutivnih narodov, potem lahko rečemo tudi, da se je pol leta po tem tej novi državi oziroma kraljevini priključilo še Prekmurje s sklepom pariške mirovne konference. Zato je težko trditi, da je imel neki del tedanje Slovenije status matičnega naroda, drugi pa ne. To so bili prevratni časi, nastajale so nove države in nove državne meje. Kljub temu pa je prav, da opozarjamo tudi na lokalno zgodovino, ki je obenem nacionalna in pomembna tako za regijo kot za državo. Kot zgodovinarka bi si želela, da bi bolje poznali vse dele Slovenije, lokalno zgodovino, da se ne bi nenehno vrteli okrog splošnega zgodovinskega znanja, ki je osredotočeno na deželo Kranjsko. Pa tudi, da bi vedeli več o območjih, kjer zunaj meja Slovenije še vedno živijo Slovenci. To je en kulturni prostor in o vse to, kako se je razvijal, kakšno identiteto smo skozi čas izoblikovali na teh prostorih, zakaj smo se opredeljevali ..., je pomembno, saj iz tega izhajamo in to tudi navsezadnje smo. Zato je pomembno, da poznamo lastno zgodovino."
Metka Fujs, dolgoletna direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota, je letos prejela Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Slovensko muzejsko društvo. Pomurski muzej deluje v najlepšem delu Murske Sobote, v tamkajšnjem gradu sredi mestnega parka. Temu pritrjuje tudi direktorica, ki pa pravi, da se žal v zgradbo premalo vlaga.
Pomurski muzej Murska Sobota ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom čez vse leto pripravlja različne dogodke. Pravkar se je zaključila razstava del Ludvika Vrečiča, prvega prekmurskega akademskega slikarja, v drugi polovici leta pa bodo odprli razstavo o 100 izbranih dejstvih o Prekmurju, ki bodo upodobljena z ilustracijami.
Pol delavci in na pol kmetje niso nikoli razumeli, kaj pomeni biti samo kmet ali samo delavec, in so se le redko lahko solidarizirali s težavami drugih
Na koncu smo sami za svoje lastne zmote in “nacionalne interese” zapravili več, kot bi nam lahko iz države odnesel kdorkoli
