Kot predstavnik Slovenije, ene izmed lastnic banke, nadzira delo uprave te mednarodne razvojne banke, katere članica je Slovenija 27. leto. Povprašali smo ga, kako je banka pri nas s posojili krojila potranzicijski razvoj vse do prevzema evra in zakaj se je med krizo vrnila v Slovenijo. Predvsem pa, kje ima, ne da bi hodila v zelje drugim bankam, zdaj še priložnost za naložbe, ko pa sama ugotavlja, da je pri nas trčila na določene omejitve, saj ima Slovenija sama dovolj poceni investicijskega kapitala, resda predvsem kratkoročnih posojil.
Uvrstili ste nas med eno najkonkurenčnejših držav v regiji. Kaj bi v bodoče pri nas sofinancirali, katere projekte bi podprli s posojili?
"Katere konkretne projekte bo banka v Sloveniji sofinancirala, bo odvisno od primera do primera. Na primer projekte v turizmu, če si nas bodo zasebniki, Slovenski državni holding in drugi solastniki želeli kot sofinancerja naložb. Prav tako si želimo finančno podpirati prehod v zeleno gospodarstvo. Paleta projektov je pestra, od tistih z inovativnimi tehnologijami do sanacije stavb, s katero bi znižali najbolj potratni del energetske porabe. Ljubljana že postaja zeleno mesto, druga mesta čaka še veliko dela. V prestolnici je potrebna predvsem ureditev trajnostnega prometa, tudi železniškega, z več kot sto petdeset let staro železniško postajo vred. Med energetskimi projekti bi omenil srednjo Savo in proizvodnjo zelene energije, tudi s sodobnejšimi sončnimi elektrarnami, in obnovo javne razsvetljave. Vse to so potenciali, v katere EBRD lahko vstopi. In odzvali se bomo, če se bodo želele NLB in druge banke nadalje širiti v regiji, če bodo projekti korektno pripravljeni."
Kriza in zaton potrošništva
Kriza in zaton potrošništva “Vsi govorijo o krizi, ki prihaja. Ocenjujem, da bo pritisk krize dolgoročno spodbudil krožno gospodarstvo. Prepričan sem, da se klasičnemu modelu ameriške potrošniške družbe 50. in 60. let dnevi iztekajo. Koncept predmestja s hišo in vsemi potrošnimi dobrinami vred ter avtomobilom, ki povezuje dom in delo, je nadomestil koncept samozadostnih kmetij iz prve polovice predhodnega stoletja, predelovanja doma in ohranjanja predmetov namesto njihove zamenjave. Potrošništvo je v zatonu, ker sta nakup in zadovoljstvo ob njem krajšega daha, kot je vtis, ki ga pusti prebrana dobra knjiga. Kot pravijo Angleži, če ni zlomljeno in deluje, ne vržem stran. Zato v razvitih državah povečevanje potrošnje ne bo več dovolj velik motor rasti. Ne bomo se več spraševali o rasti BDP, temveč o rasti družbenega zadovoljstva oziroma blaginje.”
EBRD ima sama okvirno 16 milijard evrov kapitala, s katerim se zadolžuje na finančnih trgih in letno posoja v 400 do 450 projektih do 10 milijard evrov
Če bi želeli danes graditi TEŠ7, banka zaradi spremenjenih politik ne bi več vlagala v premog
Banka bi z bolj tveganim lastniškim financiranjem lahko kapitalsko krepila naše zasebne skrite šampione pri njihovi nadaljnji internacionalizaciji
Plafon industrijske revolucije
Plafon industrijske revolucije “Če kiha Nemčija s svojo avtomobilsko in drugo predelovalno industrijo, kiha predvsem zato, ker se povpraševanje po avtomobilih dolgoročno ustavlja. Trg se bo zasičil. Seveda bosta Kitajska in v prihodnje Afrika zbujali veliko povpraševanje in tudi e-avtomobili bodo dali dodatni zagon, a kot ekonomist se zavedam, da je planet končen, dobrine tudi in prebivalstvo se stabilizira. Bolj kot povečevanje potrošnje bodo postali pomembni drugi vidiki življenja in obvladovanje klimatskih sprememb. Prav to so nam na nedavnih shodih sporočili mladi. Zdi se, da je industrijska revolucija trčila v plafon.”
