Klara Širovnik
Z novorojenimi otroki odvisnih staršev se redno ukvarjate že vsaj 15 let, še prej pa ste to področje "tipali". So po vaših izkušnjah mame ob prihodu v porodnišnico pripravljene priznati, katere opioide jemljejo?
Tukaj moramo matere ločevati na nezdravljene in zdravljene. Tiste ženske, ki so zdravljene, so na substitucijski terapiji in nadzorovano jemljejo metadon, buprenorfin ali katero od substitucijskih zdravil, ki so sicer opioidi, a jih osebe jemljejo za to, da se njihovo počutje stabilizira. Od teh zdravil mame niso omamljene. Nezdravljene mame pa so tiste, ki so na cesti, ki jemljejo ... vse. Veliko je tudi primerov, ko se mame, ki sicer prejemajo substitucijske terapije, polek njih še vedno poslužujejo drog. Svoje navade nam nekatere priznajo, druge ne. To ni stvar, o kateri bi ljudje naglas govorili. Mi potem "ujamemo" predvsem tiste, ki se poslužujejo morfinov, recimo heroina, saj te droge praviloma hitro puščajo telesno odvisnost in se "pomanjkanje" odraža na spremenjenem vedenju, ženske so nemirne, zato lahko kar hitro ugotovimo, da nekaj jemljejo. Tiste, ki jemljejo kokain ali pa kadijo travo, težje odkrijemo. Te droge namreč ne puščajo toliko telesne odvisnosti, navadno jih osebe tudi ne jemljejo vsakodnevno. Vendar pa tudi njih največkrat izda novorojenček, ki ima abstinenčni sindrom ...
Si ob rojstvu otroka z abstinenčnim sindromom vzporedno prizadevate tudi za izboljšanje materinega stanja?
Pediatri se ukvarjamo predvsem z novorojenčki. Mame sicer usmerimo do psihiatrov, ali bo mama vstopila v proces zdravljenja, pa je odvisno od nje. Naša pristojnost je, da poskrbimo za otroka. Tudi če mati tega ne bi želela, bi mi postopali v interesu novorojenčka. Medicinsko in socialno. Otrok je tukaj v prvem planu, imamo možnost, da ga ozdravimo. Otrok je v materinem telesu prejemal del substanc, ki jih je jemala ona. Ko se rodi, mu to manjka, zato trpi za abstinenčnim sindromom. A tukaj gre za telesno odvisnost, ker psiha pri ravnokar rojenem človeku verjetno še ni poškodovana. To telesno odvisnost pa znamo meriti, opredeliti in ustrezno zdraviti.
Za kakšno vrsto merjenja gre?
Odvisnost merimo po Finneganovi lestvici. Lahko gre za lažjo, srednjo, težko ali celo ekstremno težko odvisnost. Na osnovi tega novorojenčke zdravimo z zdravili, večinoma dajemo vodno raztopino morfija. V zadnjem času prihaja tudi do zdravljenja z drugimi zdravili, predvsem pri težkih oblikah zasvojenosti, a še vedno prednjači morfin v obliki sirupa.
Obstaja povezava med stopnjo zasvojenosti matere in stopnjo zasvojenosti otroka? Konkretno: je otrok težke odvisnice zelo močno zasvojen?
Dejansko ne bi mogli določiti vzporednosti. Ni paralele. Mi se pri zdravljenju orientiramo po znakih, ki nam jih daje otrok, ne pa po tem, kar nam pove mama. Kot rečeno, mame pogosto ne povedo, kaj jemljejo, zato je tudi težko reči, kako močno zasvojena je ona. Metadon jemljejo za stabilizacijo, a jim ne daje užitka. Polek substitucije si še mičkeno privoščijo. Tega nam ne povedo. Taka oseba je sama po sebi nezanesljiva, zato nikoli odvisnici ne verjamemo popolnoma. Mi jih poslušamo, a vsako njihovo izjavo preverimo. Saj lahko imaš ti z njimi odkrit, odprt pogovor, ampak določene stvari ti bodo zamolčale, saj pogosto lažejo tudi same sebi.
Pa so pri novorojenčku znaki abstinenčnega sindroma takoj vidni?
Ne vedno, rečemo, da se pojavijo od ene ure pa do enega tedna po rojstvu. Če vemo, da je mamica jemala prepovedane droge, potem otroka opazujemo en teden. Če po tem času nima nobenih znakov, lahko sklepamo, da ne bo imel težav in ga odpustimo domov. Znaki lahko pridejo tudi v dveh fazah. Pojavijo se in izginejo. Čez par dni pa se spet pojavijo.
Kakšni pa so znaki sindroma?
Ne bi mogli reči, da se pri vseh pojavijo isti, načeloma pa so identični znakom, ki jih pozna odrasli človek, ki nenadoma preneha z jemanjem drog. Kriza, prava kriza. Novorojenčki so nemirni, jokajo, začnejo se tresti, zehajo, kolcajo, imajo drisko, povišano temperatura, potijo se. V nadaljevanju se temu pridružijo motnje dihanja, visok pulz, občasno tudi krči. Vzdražen je njihov centralni živčni sistem. Ste imeli kdaj alkoholnega mačka? To je tako, kot da imaš zelo, zelo hudega mačka. Zanje imamo potem posebej tretma - počivajo v temi, okoli njih je popolna tišina, ne budimo jih. Mora biti tiho in čim manj dražljajev.
Kako pa je z dotiki?
Mi jih v tej akutni fazi pustimo na miru. Dotikamo se jih, ko se zbudijo, to razumemo kot znak, da so lačni. Zaželeno je, je v tem času polek mamica, da ga ona neguje, mi pa ji seveda pomagamo, ji pokažemo kako in kaj. Mame zelo hitro probamo povezati z otrokom, tudi take kvazi nezanesljive mame. Da se vzpostaviti stik oziroma da se stik ne prekine.
Se mame odzovejo na vaše pozive, spodbude?
Rekel bi, da ima približno polovica mamic slabo vest. To jih grize in se zelo, zelo trudijo. V preteklosti smo jih tudi po tem, ko so z novorojenčki zapustile porodnišnico, poklicali nazaj in malo preverili, kako jim gre. Na te klice so se takrat odzvale tiste, ki so se v tem času na otroka navezale in so zanj lepo skrbele. Ti otroci so bili čudovito negovani in prehranjeni. En del mam se sploh ni odzval. Nekaj primerov pa je takih - pa takih ni verjetno niti 10 procentov - pri katerih mame otroke zanemarjajo in mora poseči socialna služba, večinoma gredo taki otroci v rejo. To so mame, ki so na cesti, bolne, HIV pozitivne, promiskuitetne, ukvarjajo se s prostitucijo. Ali pa so tako telesno in duševno zdelane, da pri skrbi za otroka potrebujejo potrebujejo pomoč.
Je tudi od droge odvisno, kako močan bo abstinenčni sindrom? Je kriza po heroinu močnejša kot po recimo substitucijskem metadonu?
Ne, celo obratno. Otroci mamic, za katere vemo, da so na heroinu, imajo malce manjšo, manj pogosto izraženo abstinenčno krizo, kot otroci mam, ki so na metadonu. Metadon ni najboljši v nosečnosti. Za nosečnice se sicer lahko substitucijska terapija prilagodi - ampak to je odvisno od tega, kako so mame zanesljive, saj je potem pričakovano, da zraven terapije ne bodo uživale drugih drog. Za nosečnice je recimo primeren bufrinorfin.
Kaj pa dojenje?
Zaželeno je, da so otroci dojeni, ampak samo pri tistih materah, ki ne jemljejo ničesar drugega kot zdravilo. Tiste, ki so preverjene in zanesljive, vzpodbujeno, naj dojijo. Z njenim mlekom sicer pride določena količina zdravila do otroka, a v tako majhni dozi, da ga malo umiri, zadane pa ga ne. V mleko gre okoli 3 ali 4 procente njene doze, kar ni veliko.
Bi lahko zasvojenost z alkoholom med nosečnostjo primerjali z odvisnostjo od heroina?
Ne, pri alkoholu gre za trajno poškodbo, ker alkohol uničuje možganske celice, odvisnik pa recimo po drugi strani nima poškodovanih možganov. Otroka s pravim alkoholnim sindromom pri nas v Ljubljani ne vidimo, verjetno bi jih v vinorodnih pokrajinah našli več. Za otroke z fetalnim alkoholnim sindromom je značilen poseben izgled obraza. Tak otrok je majhen, zahiran, majhno glavo in majhne možgane. V nadaljevanju življenja se taki otroci dokazano slabše razvijajo. Otroka s tem sindromom navadno ne vidimo niti enkrat na leto. Po drugi strani se bo otrok, ki se je rodil odvisniku od heroina, normalno razvijal, če bo seveda odraščal v socialno ugodnem okolju. Lahko pa imajo težave v šoli, predvsem pri matematiki, ugotavljajo nekatere raziskave. Moteno je abstraktno mišljenje.
