Začnimo z najbolj perečo tematiko: sredinimi izgredi v ameriškem kongresu. Kako komentirate dogajanje v Združenih državah Amerike? Ste pričakovali takšen upor Trumpovih podpornikov?
"To, čemur smo bili priča v sredo, je bilo od gorečih podpornikov Donalda Trumpa mogoče pričakovati. Vendar si nismo mislili, da bodo protestniki napadli in zasegli kongres ter prekinili štetje elektorskih glasov. Že več tednov pred dogodkom so sicer vzpodbujali h kaosu in nemirom, vendar jim je kljub temu uspelo, da so nas presenetili. Tudi odziv policije na ravnanje protestnikov je skladen s celotnim dogajanjem. Policija je gotovo slutila, da se kaj takšnega lahko zgodi, zato je toliko bolj nepredstavljivo, da se ni ustrezno pripravila. Poleti je policija med množičnimi protesti pri varovanju zasebnih poslovnih objektov s protestniki ravnala povsem drugače in udarila z vso močjo, medtem ko se je pri varovanju simbolno najpomembnejšega objekta v državi odzvala pasivno, protestnike sprejela z dobrodošlico in jim v nekaterih primerih celo odprla ograjna vrata, kljub temu da je bila njena naloga, da zavaruje območje."
Kaj pomenijo ti izgredi za demokracijo v ZDA?
"Demokracija pomeni, da lahko ljudje odločajo, na kakšen način opravljajo svoje delo, da imajo dostop do zdravstva, stanovanja, hrane, torej do vseh stvari, ki so absolutni predpogoj tega, da ima posameznik kakršen koli vpliv in pomen v svojem in družbenem življenju. Takšna stvar ne more biti vsiljena od zunaj. Po teh kriterijih ameriški sistem ne more biti opredeljen kot demokratičen, zato je ironično, da se Združene države Amerike dojema kot hram demokracije. Zato tudi težko govorimo, da so bili sredini izgredi napad na demokracijo. Ljudje, ki so protestirali, sicer niso njeni zagovorniki, ampak v osnovi protesti lahko pomenijo demokratično obliko izražanja volje ljudstva."
Kako bodo republikanske in demokratske elite izkoristile nasilne proteste? Bo to privedlo do umiritve, pasivizacije vseh drugih progresivnih gibanj po Združenih državah Amerike?
"Mislim, da bo ena izmed najbolj mogočih posledic povečana policijska represija, usmerjena proti naprednim silam, in ravno zaradi tega je ta trenutek tako nevaren. Iluzorno je pričakovati, da se bo policijski aparat učinkovito spopadel s skrajnimi desničarji, saj smo lahko videli, kako je potekala interakcija med njimi in policijo. Namesto tega vidimo nekoliko čudaški in ciničen poskus v nekaterih delih javnosti, da te ljudi označijo za pripadnike Antife in anarhiste, kar je seveda absurdno. Toda ta poskus ima pomembno retorično vlogo – pričakujemo lahko, da bodo dejstvo desničarskega upora uporabili za upravičevanje še hujše policijske represije nad naprednimi aktivisti in pripadniki socialnih gibanj."
Kakšen vpliv bodo imeli izgredi v kongresu na Bidnovo javno podobo?
"Prezgodaj je, da bi sklepali, a mislim, da negativen, ker se je izkazal za neodločenega. Protestniki so odkriti fašisti, eden izmed njih je imel na majici celo napis 'taborišče Auschwitz'. Videli smo jih plesati po pisarni Nancy Pelosi, kako so sedeli za njeno mizo, se igrali z njenim napisom na tablici in ji ga tudi odnesli. Zaradi teh podob so demokrati izpadli šibki in nezmožni braniti sebe in celotno državo pred skrajno desničarskim ekstremizmom. Biden se med tem ni odzival niti na twitterju, odzval se je šele približno uro in pol po tem, ko je bilo dogajanje že v razmahu. V nagovoru se je usmeril osebno v Trumpa in njegovo nepremišljeno vedenje ter ga nagovarjal, da naj preneha s to neumnostjo, kar se mi je zdelo precej medlo. Njegov način sporočanja je bil bolj podoben komuniciranju z majhnim otrokom kot pa z nekom, ki je sprožil poskus državnega udara in ga poskusil oropati predsedniške funkcije. Sicer je skušal diskreditirati republikance in Trumpa, a vseeno mislim, da ima celotna situacija negativen učinek na njegovo javno podobo."
Pod Bidnom si ne moremo obetati sprememb, ki bi nas odvrnile od desničarskega avtoritarizma, množične revščine in trpljenja
Vrnimo se še k izidu volitev. Kako bo po vašem mnenju Bidnova izvolitev vplivala na položaj ameriškega delavstva? Kaj lahko pričakujemo?
"To je odlično vprašanje. Zdaj je za delavstvo v Ameriki in tudi drugod po svetu gotovo najbolj akutna problematika pandemija koronavirusa, zato je ključno, kako se bo Biden lotil reševanja epidemije. Po eni strani pričakujem, da bo imela njegova administracija bolj racionalen in znanstveno voden pristop do vprašanj, ki zadevajo javno zdravje. Virus se nenadzorovano širi v prostorih, kjer ni distance, na primer v mesnopredelovalni industriji, trgovinah, tovarnah, Amazonovih skladiščih, zato bi bilo nujno, da bi delovnim ljudem zagotovili finančno oporo, da bi lahko ostali doma. Verjamem pa, da Bidnova administracija tega ne bo storila, vsaj ne brez boja. Po eni strani lahko pričakujemo nadaljevanje sedanje stopnje širjenja virusa, ki disproporcionalno zaobjema revne in delovne ljudi ter predstavnike rasnih manjšin. Po drugi strani pa vidimo, da zdravstvena kriza vedno močneje vpliva na gospodarstvo, in ker je pri nas zelo šibka socialna varnost, se zdaj delovni ljudje soočajo s pospešenimi deložacijami. Vedno več je takšnih, ki zaradi izgube službe, okužbe ali samoizolacije niso sposobni plačevati najemnine. Nekatere zvezne države in mesta so sicer sprejeli določene ukrepe, ki so zamrznili plačevanje najemnin, vendar se ti približujejo koncu, zato bodo kmalu ljudje morali poravnati najemnino za več mesecev, kar pa ne bo mogoče, če niso zaslužili nič ali pa zelo malo. Množične deložacije bi lahko imele številne posledice na ekonomski položaj ljudi, hkrati pa bodo slednji bolj izpostavljeni okužbam, saj za izolacijo potrebuješ prostor, kjer lahko bivaš. ZDA nima potrebne infrastrukture, da bi preprečila ali zamejila brezdomstvo. Po zdajšnjih podatkih je kar 40 odstotkov populacije v neposrednem tveganju, da izgubi svoj dom, in nisem opazila, da bi se Bidnova politika oddaljevala od politike, ki je to povzročila. Za preprečitev tega bi bile potrebne masivne in robustne finančne investicije."
Gibanje Black Lives Matter se je oblikovalo v času Obame, zdaj bo na oblasti Biden, ki je bil takrat podpredsednik. Bo to, da je imenoval temnopolto žensko za podpredsednico, vse, kar bo naredil v boju proti sistemskemu rasizmu v ZDA, ali se lahko od njega nadejamo pogumnejših, večjih korakov na tem področju?
"Jasno je, da od Bidna ne moremo pričakovati ničesar velikega in drznega. Njegova administracija pomeni poizkus vrnitve na stanje pred Trumpom. In kot ste izpostavili, je bilo to stanje, v katerem so ljudje morali protestirati in pokazati, da črna življenja štejejo. Videti je, da si je Biden prizadeval pridobiti glasove zmernih belih volivcev in belih centristov, ki so leta 2016 volili Trumpa. Predstaviti se je želel kot nekdo, ki ne bo uvajal velikih sprememb, temveč bo normaliziral ameriško politično sfero, ki Trumpovo dobo dojema kot nekaj nenormalnega in odmik od statusa quo. Glede gibanja Black Lives Matter (BLM; slov. Črna življenja štejejo) je bil Biden precej odkrit, ni se želel predstaviti kot nekdo, ki bi pri tem prevzel politično vodstvo. Prvič, spomladi je bil zelo jasen, da je treba preganjati anarhiste, kar je enaka pozicija, kot jo je zavzel Trump v času protestov. Vseskozi izpostavlja pomembnost vrnitve reda, kar pa sam dojema kot legitimiranje vloge policije in zadušitev protestov. Vzpostavlja distinkcijo med miroljubnimi in nasilnimi protestniki, vendar tukaj pridemo do vprašanja, kdo je zares miren in kdo nasilen. Od Bidna smo že slišali izjave, da nasilje ni nikoli upravičeno, vendar s tem ni mislil policijskega. Je tudi oster nasprotnik zahtev gibanja BLM, ki govorijo o zmanjšanju finančnih sredstev za namen policijske represije in povečanju finančnih sredstev za infrastrukturo, šolstvo in socialne transferje. V predvolilnih debatah je bil celo jasen, da želi policiji zvišati financiranje, zato sem prepričana, da ne bo večjih sprememb na tem področju. Imenovanje Kamale Harris za podpredsednico je edino prikimavanje črnski skupnosti, zato mislim, da bo za preseganje rasizma potreben aktivizem."
Tako kot Trump je tudi Biden del ameriškega vladajočega razreda. Ljudje okoli njiju pogosto poosebljajo politični establišment. V čem pa se kot politika razlikujeta, poleg nivoja uporabe socialnih omrežij, in katere specifične interesne skupine zastopata?
"Ko pogledamo Bidnovo retoriko po Trumpu, je Biden zelo usmerjen v narativ, da je Trump bizaren, abnormalen in pomeni odmik od statusa quo. Naj analiziram zgornjo trditev: v primerjavi z olikanim Barackom Obamo ali na primer z Georgeem W. Bushem, ki je bil v liberalnih medijih pogosto označen za klovnskega, ampak je prihajal iz elitne družine Bush, do neke mere trditev drži. Trump je sin razcapanih newyorških investitorjev in gradbenikov. Precej bolj zvezdniški in nastopaški, je nekdo, ki je zelo dobro igral na strune ameriške množične kulture in je bil celo producent resničnostnega šova. Za Bidna in druge dele ameriške elite niso najbolj moteče Trumpove politične aktivnosti, ampak predvsem dejstvo, da je izjemno bogat, a hkrati ni del ugledne elite. O tem pričajo tudi Trumpovi biografi, ki potrjujejo, da ga je prav ta želja, da postane del elite, v življenju motivirala. Za pripadnike buržoazije so takšne stvari seveda pomembne, za običajne ljudi pa sploh ne, saj elita deluje zgolj z močno željo po zaščiti svojih interesov. Mislim, da bo Biden bolj vljudno komuniciral z voditelji drugih držav, znal bo pravilno uporabljati pribor na slavnostnih večerjah … Ampak če se osredotočimo na dejanski vpliv na kvaliteto življenja ljudi, bodo razlike med Trumpovim in Bidnovim predsedovanjem izjemno majhne. Trump je v mnogih politikah zgolj nadaljeval trend, ki se je začel že mnogo pred njim. Na primer uporaba mejne policije za to, da zatre proteste, in njegov dober odnos z ministrom za notranje zadeve. To je lahko storil predvsem zato, ker so bili ti aparati vzpostavljeni že pred Bushevo administracijo s podporo nekaterih demokratov, obdržali in okrepili pa so se z osemletno Obamovo administracijo. Z Bidnom si ne moremo obetati sprememb, ki bi nas odvrnile od desničarskega avtoritarizma, množične revščine in trpljenja. Demokrati so v nekaterih pogledih celo bolj pro bojna opcija Trumpove administracije. Če se bodo stvari spremenile, se bodo zaradi gibanj od spodaj navzgor, ki bodo vzpostavljala pritisk na demokrate."
Kako problematična je zapuščina Donalda Trumpa? Na primer nižanje davkov, izstop iz pariškega podnebnega sporazuma, preselitev veleposlaništva v Jeruzalem? Kako se bo Biden soočil z njo in kako bo vplivala na njegovo predsedovanje?
"Ena od svari, ki so najbolj škodljive, vsaj v okviru domače notranje politike, je zagotovo promocija rasizma, mizoginosti in ksenofobije. Gre za stvari, ki so se dogajale že prej, vendar je pri teh problematikah opazen močan negativni trend. Stopnja zločinov iz sovraštva se je namreč močno dvignila v Trumpovi dobi. Ena izmed njegovih škodljivih posledic je gotovo tudi trend krepitve desničarskih avtoritarnih voditeljev in strank po svetu. In vse to ima močan vpliv na to, kako gledamo na stvari, kot so na primer na podnebne spremembe, svetovna begunska kriza, pandemija, ki je pokazala na propad mednarodnega sodelovanja … Obstaja ogromno problemov, ki zahtevajo odgovor iz humanistično-socialistične perspektive, in prav Trump je poskrbel za manko slednje. Zdaj lahko spremljamo, kako bo te problematike, ki zahtevajo različne vrste mednarodnega sodelovanja, naslovil Biden. Glede sodelovanj bo po mojem sicer bolj odprt, vendar ne smemo pričakovati, da bo učinkovit pri zaustavljanju trenda nacionalizma in protidelavskih politik, ki zavirajo vsakršno mednarodno sodelovanje. Če je Trump odkrito sovražen do mednarodnega sodelovanja, bo Biden gotovo bolj prijateljski, vendar so v končni fazi politike, ki jih zastopa, nezmožne naslavljati probleme, ki jih imamo in nas še čakajo."
Kateri del Trumpove zapuščine se vam zdi najbolj škodljiv?
"Zelo težko je reči, kaj je najbolj škodljiv del Trumpove zapuščine. Je pa eden izmed najhujših gotovo njegov neznanstveni in nerazumski narativ, njegova promocija teorij zarote in igranje z razumom njegovih privržencev, ki močno vpliva na družbeni diskurz in komunikacijo. Do neke mere to počno vsi predsedniki, vendar Trumpu je to uspelo povzdigniti na novo raven, na raven kulta. Uporablja mnoge tehnike indoktrinacije, ki so sicer značilne za kult, njegov cilj pa je, da podpornike odvrne od kritičnega samostojnega mišljenja in ob tem posreduje mnoge značilnosti desničarskih avtoritarnih samodržcev. Govori jim: 'Ne poslušajte razuma, dejstev in drugih, poslušajte zgolj mene, jaz sem genij.' Neverjetno je, kakšen vpliv je v štirih letih imelo prav to na zatiranje intelekta. Tak primer je vzpon gibanja Qanon, ki se je razširilo tudi drugod po svetu, in ni naključje, da se je razvilo ravno med Trumpovim predsedovanjem. Izrabil je svojo avtoriteto predvsem zato, da ljudi odvrne od lastnega kritičnega mišljenja. Potrebno bo ogromno dela, da se spopademo s tem delom Trumpove zapuščine."
ZDA nima potrebne infrastrukture, da bi preprečila ali zamejila brezdomstvo. Po sedanjih podatkih je kar 40 odstotkov populacije v neposrednem tveganju, da izgubi svoj dom
In še sklepno vprašanje. Kaj je tokrat zmanjkalo Bernieju Sandersu, da bi postal predsednik ZDA, in kaj se bo zgodilo z gibanjem, čigar motor je bil? Bi lahko leta 2024 znova kandidiral?
"Upam, da bodo izkušnje iz teh dveh Sandersovih poskusov vodile do spoznanja, da ni mogoče delovati znotraj demokratske stranke. V samo strukturo stranke je zakoreninjeno, da se upira kakršni koli intervenciji z leve, in prav Bidnova zmaga kaže na to. Če izpustimo Mika Blumerja, je bil Biden najbolj konservativen demokratski kandidat. Vprašanje pa je, česa se bodo naučili ljudje, ki so bili aktivno vključeni v Sandersovo kampanjo. Pripravljajo podoben načrt za nove volitve ali razmišljajo o alternativah? Mislim, da je prehitro oceniti, v katero smer bo šla leva fronta. Sama sem bila do te strategije vedno skeptična in menim, da bi nas morala izkušnja iz leta 2020 naučiti, da znotraj stranke niso mogoče intervencije z leve. Poiskati moramo druge oblike političnih aktivnosti."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
