(INTERVJU) Profesorica študij spolov: na Poljskem si za homofobijo še nagrajen

Z njo smo se pogovarjali le dan, preden je v svojem letnem nagovoru Evropskemu parlamentu predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala nujno spoštovanje vladavine prava v vseh članicah in boj proti razpihovanju sovraštva. Obenem je prva komisarka poljskim oblastem jasno sporočila, da so cone brez LGBTIQ-oseb cone brez humanosti in jim zato ni mesta v EU. Graffova je na ta odziv čakala en mesec, čeprav je zgolj besede ne bodo zadovoljile. Pričakuje tudi konkretna dejanja, s katerimi bo von der Leynova dokazala, da Evropska komisija misli resno in da EU ni le "unija ekonomskih regulacij, temveč tudi temeljnih demokratičnih vrednot". Graffova je ena od soavtoric javno objavljenega pisma, ki ga je podpisalo več kot 70 svetovno uveljavljenih režiserjev, pisateljev in intelektualcev in v katerem so sredi avgusta von der Leynovo pozvali, naj odločno ukrepa zoper homofobijo, ki jo vse bolj podpihuje vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczynskega in katere član je tudi predsednik države Andrzej Duda. Ta je v času predvolilne kampanje letošnjo pomlad gibanje za pravice LGBTIQ-oseb označil za "ideologijo, ki je škodljivejša od komunizma". "LGBTIQ-manjšino, ki po konservativnih ocenah na Poljskem šteje okoli dva milijona ljudi, sedanja oblast z nenehnimi verbalnimi napadi in spodbujanjem sovražnega govora stigmatizira in prikazuje kot grešnega kozla. Seveda je omenjena manjšina le ena od tarč, a pomembna za zaščito človekovih pravic, zato se mora EU vprašati, kako dolgo je še pripravljena tolerirati ravnanja poljskih oblasti. Kajti na udaru ni le pravosodje, tu so tudi mediji, univerza, izobraževalni sistem …" našteva Graffova. In opozarja: "Vzhodnoevropske demokracije postajajo vse manj demokratične."

Zadrživa se najprej še pri pravicah žensk, ki so vsa leta, odkar vlado vodi PiS, na tnalu. Poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro je nedavno napovedal odstop Poljske od Istanbulske konvencije, češ da je za ženske dovolj poskrbljeno že s poljskimi zakoni. Ob tem pa je k odstopu pozval tudi Slovenijo.

"Vladni načrt odstopa od Istanbulske konvencije nima nobene zveze s skrbjo za ženske. Istanbulska konvencija je, in to ne le na Poljskem, postala bojišče za avtoritarne in nacionalistične vlade, saj predstavlja simbol neodvisnosti in samostojnosti žensk. Zato za vse, ki preučujemo teorije spola in nacionalizem, tovrstne napovedi niso presenečenje. Ideja, ki jo gojijo nacionalisti, je, da so naše ženske naša stvar, zato ni poanta v tem, ali poljski zakoni varujejo poljske ženske pred nasilneži in jim omogočajo možnost umika v varne hiše, kot to določa konvencija, temveč ali poljski nacionalisti dovoljujejo EU in mednarodni skupnosti, da bosta narekovali oziroma oblikovali standarde zaščite pravic za ženske. Odgovor je - ne. Izgovor, ki ga pri tem uporabljajo, je ideologija spola, ki je v zraku vse od leta 2012, ko se je na Poljskem začela vojna proti spolu. Namen Istanbulske konvencije naj bi bil, po njihovi razlagi, vsiljevanje ideologije spola, ki predstavlja grožnjo nacionalni suverenosti, nacionalni kulturi … Pri tem je pomembno vedeti, da se populisti in nacionalisti do te ideje niso dokopali sami. Gre za mednarodno strategijo fundamentalistov, religioznih gibanj. Na Poljskem je to Ordo Iuris, ki ima številne sestrske organizacije po svetu, ki se povezujejo v mrežo pod pokroviteljstvom Združenja tradicija, družina in lastnina ter Svetovne organizacije za družino. Zanje je izbris Istanbulske konvencije le eden od ciljev. Med drugim si prizadevajo tudi za popolno prepoved splava, omejevanje dostopa do kontracepcije, omejevanje pravic LGBT-osebam in celo prepoved ločitve, kar je ena bolj eksotičnih idej."

Gre pri teh prizadevanjih ob vsem napredku na področju človekovih pravic za poskus ponovnega podrejanja ženske ali imajo širši namen?

"Ne bi rekla, da gre zgolj za željo po kontroli nad ženskim telesom, temveč za konservativen odziv na družbene spremembe. Pri pravicah LGBT-oseb je prišlo do izjemnega napredka. V ZDA, denimo, so bili pred dvema desetletjem v razmišljanju o pravicah LGBT-oseb tu, kjer so sedaj v vzhodnoevropskih državah, danes pa v ZDA 80 odstotkov podpira poroke istospolnih parov. Spremembe so res hitre, zato smo pri konservativnem odzivu priča vzorcu, ki sega v 19. stoletje. Ko so ljudje soočeni z velikimi spremembami, se držijo konservativnih režimov kot simbolov stabilnosti, v maniri metafore, svet se spreminja prehitro za nas, ampak vsaj ženske ostajajo ženske in moški moški. To je tisto, kar je naravno. Ob tem je pomembno, da tega dogajanja ne zamenjujemo z antifeminizmom. V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja smo bili soočeni z idejo kontrole nad ženskim telesom, danes gre za veliko več in vključuje populistično idejo, po kateri fundamentalistična, pro life gibanja navadne ljudi ščitijo pred globalnimi elitami. Seveda imajo pri tem v mislih LGBT-elite. Struktura njihovih argumentov je zelo preprosta: spol je povezan z elitami, natančneje LGBT-elitami, ki so bogate, arogantne, koruptivne, nemoralne, nenavadno se oblačijo. Mi pa smo tradicionalisti, naše ženske imajo rade otroke in si jih želijo še več, moški so moški v pravem pomenu besede. Lokalno je nujno tradicionalno, medtem ko je globalni svet perverzen, je njihova ideja, zato tudi koalicije omenjenih gibanj s populističnimi, nacionalističnimi vladami. Tem organizacijam gre ob tem na roko tudi kolaps kapitalistične ideje modernizacije vzhodne Evrope. V 90. letih so nas prepričevali, da bomo ujeli zahodno Evropo v razvoju in standardu, potem pa je prišla ekonomska kriza in še marsikaj in tako smo tam, kjer smo. Populisti pa ta strah in tesnobo ljudi izkoriščajo; spolne manjšine se prikazuje kot grešne kozle, grožnjo našemu obstoju, tradicionalnemu življenju. Na Poljskem trenutno propagirajo idejo, da je Poljska napadena s strani LGBT-manjšine, kar je seveda popolna norost, ampak določeno število ljudi temu verjame."

Zgolj to najbrž ni razlog, da je PiS, stranka Jaroslawa Kaczynskega, lani še enkrat prepričljivo zmagala na parlamentarnih volitvah?

"Podpora PiS je konstantno okoli 30 odstotkov, včasih več, včasih manj, odvisno od tega, koliko denarja namenijo, da bi pridobili naklonjenost volivcev. Imate prav. Zgolj sovražna retorika zoper LGBT-osebe jim ne bi prinesla točk, pomembni so tudi drugi dejavniki; vsaka družina na Poljskem dobi približno 150 evrov mesečno, kar je za naše razmere zelo lep znesek, upokojenci zdaj ne dobivajo več samo 13. pokojnine, ampak tudi že 14. Na podporo PiS je pomembno vplivala tudi njena protimigrantska retorika. Vse skupaj je del agende, katere cilj je, kot pravi Kaczynski, poljski narod, ki je bil ponižan, dvigniti, mu povrniti ugled in ponos, medtem ko nas zahod napada z LGBT-ideologijo."

Vemo, da je Kaczynski ob prvi zmagi na volitvah napovedal, da bo v Varšavi postavil Budimpešto. Kako uspešna je oblast pri podrejanju demokratičnih institucij? V pravosodju jim je s prisilnim upokojevanjem sodnikov po intervenciji Evrope spodletelo.

"Sovražna retorika je del procesa polarizacije družbe, s čimer se poskuša preusmeriti pozornost od njihovih dejanskih namenov, in to je demontaža demokracije. Vladajoči so prevzeli javne medije, oblast nad pravosodjem, vse institucije liberalne demokracije so praktično mrtve oziroma neučinkovite. Obenem uspešno prepričujejo svojo volilno bazo, da ljudje iz opozicije niso le ljudje z drugačnimi pogledi, ampak so naši sovražniki, izdajalci, predstavljajo nevarnost za naše otroke. Gre za demonizacijo političnih nasprotnikov. Pri nas nikoli ni bila visoka udeležba na volitvah, zato je zelo pomembno, ali boš mobiliziral svojo volilno bazo. Gre za vprašanje, ali boš ljudi, ki so že sicer na tvoji strani, prepričal, da namesto na piknik v nedeljo pridejo na volišče in oddajo glas zate. In če jih uspeš prepričati, da tvoji nasprotniki podpirajo ideologijo, ki predstavlja nevarnost za tvoje otroke, kar po njihovem simbolizira LGBT-ideologija, bodo namesto na piknik šli na volitve. To se dogaja. Nedavne predsedniške volitve so bile odličen primer, kako opozicija ni bila sposobna mobilizirati dovolj ljudi, še posebej mladih ne. Izid je bil zelo tesen, vendar je desnici uspelo, ker je protikandidatu Andrzeja Dude, Rafalu Trzaskowskemu, uspela prilepiti oznako LGBT."

Vloga Katoliške cerkve, ki je imela vselej pomembno vlogo pri Poljakih, pri podpori oblasti najbrž ni zanemarljiva.

"Vprašanje ni, koliko sta oblast in vodstvo RKC povezana, ampak koliko nista. Dejansko sta popolnoma zlita in to pravim z obžalovanjem, saj sem bila sama vzgojena v katoliški veri. Prav tako se kot članica progresivnega gibanja mladih v 80. letih prejšnjega stoletja še spomnim, kako se je RKC zavzemala za demokracijo. Bila je prodemokratična institucija, medtem ko je zdaj popolnoma združena s sovražnimi kampanjami PiS pa tudi še bolj skrajnimi strankami na desnici, kot je Konfederacija, ki so neofašisti in Solidarna Poljska, ki jo vodi pravosodni minister Ziobro. Seveda so tudi progresivni škofje, a te poskuša vodstvo cerkve utišati. Nacionalistična desnica tekmuje za naklonjenost nadškofov in škofov. Ravno te dni je Kaczynski dejal, da brani Poljsko pred katastrofo, ki se je zgodila Irski, ki je bila včasih dobra katoliška država, zdaj pa je popolnoma pod nadzorom LGBT-ideologije (Irska je uzakonila istospolne poroke in dovoljuje splav, op. p.). S tem je ponovno jasno sporočil škofom: če me boste podpirali, vas bom branil pred sekularizacijo. Vlada ščiti vodstvo Katoliške cerkve na Poljskem, ki ima dolgo zgodovino pedofilskih škandalov, kar sta v svojih dveh dokumentarcih, samo prvega si je ogledalo 20 milijonov ljudi, prikazala brata Sekielski."

So omenjeni pedofilski škandali kaj zamajali ugled RKC v očeh ljudi?

"V javnosti je splošno ogorčenje zaradi pedofilije v cerkvenih vrstah. Prav tako ljudje nasprotujejo vmešavanju cerkve v politiko. Celo volivci PiS pravijo, da se cerkev ne bi smela vmešavati v politiko, a škofje sistematično nasprotujejo pravicam LGBT-oseb, nenehno tudi zahtevajo odstop od Istanbulske konvencije. Pred leti so škofje dali blagoslov načrtovanemu oženju pravice do splava, kar je sprožilo množične proteste. Zame najbolj zanimiva statistika govori o izpisu otrok iz pouka verouka v javnih šolah, kar je bila pri nas vedno kontroverzna tema. Verouk je sicer neobvezni predmet, a če ga otrok ni obiskoval, je bil diskriminiran, s čimer je bil ustvarjen velik pritisk, da so starši pošiljali otroke k verouku, pa četudi niso bili verni. Zdaj ni več tako. Na državni ravni se je udeležba pri verouku z 90 odstotkov znižala na 75 odstotkov, v večjih mestih pa je celo pod 50 odstotkov in še se vali navzdol kot snežna kepa. Tako se ti zdaj ni treba več bati, da bo tvoj otrok edini, ki ne bo obiskoval verouka. Zmanjšal se je tudi obisk nedeljskih maš. Ne vem sicer, koliko je to zaradi nasprotovanja ravnanju cerkvenih oblasti in koliko zaradi varovanja zdravja, a cerkev se boji, da se po koncu pandemije verniki ne bodo vrnili. Na Poljskem smo priča najhitrejši sekularizaciji v Evropi. V tem pogledu postajamo Irska ne glede na to, ali si Kaczynski to želi ali ne. "

Ste dolgoletna borka za pravice žensk, enakopravnost. Pa vendarle ste v enem od svojih nastopov o protestih, na katerih so pred štirimi leti ženske množično po vsej državi nasprotovale poskusu oblasti, da popolnoma prepove splav, dejali, da so se zgodili prepozno. Zakaj?

"Če si na Poljskem feministka od srede 90. let prejšnjega stoletja, imaš občutek, da se vse dogaja z zamudo. O koliziji med verskim fundamentalizmom in nacionalizmom sem pisala že v svoji knjigi leta 2001, leta 2008 sem pisala o odnosu nacionalistov do vprašanja spola. Vse to, čemur smo priča zdaj, zame ni nič novega. Nova je le ta množična mobilizacija žensk proti idejam in dogodkom. Feministično gibanje na Poljskem je bilo dolga leta marginalizirano. Če smo uspeli na demonstracije privabiti 2000 žensk, je to bil že velik uspeh. Leta 2016 je na proteste žensk v črnem prišlo tri milijone žensk. A to niso bili le protesti proti prepovedi splava, bili so tudi protesti proti politiki PiS in avtoritarnemu režimu. Drugače tega ni mogoče razumeti, saj je dostop do splava zelo omejen že več kot dvajset let. In tudi če so ženske po zakonu do njega upravičene, ga je v bolnišnicah zaradi ugovora vesti težko izpeljati. Zato na neki način tudi moja frustracija - zakaj so čakale tako dolgo. A moja frustracija v vsem tem ni pomembna. Kar je pomembno, je, da imamo od leta 2016 veliko novo generacijo žensk, mnoge so bile takrat študentke, ki so tudi politično zelo aktivne. Gre za veliko družbeno spremembo. Tudi tu je videti polarizacijo: mlade ženske, ki so se obrnile k levim strankam, in mladi moški, ki, kot kažejo analize volilnih glasov, podpirajo desnico."

Ustaviva se zdaj še nekoliko pri najnovejši poljski pogruntavščini - tako imenovanih conah brez LGBT-oseb, za katere so se razglasili v že več kot 50 občinah. Kaj to pomeni za LGBT-osebe v teh okoljih?

"Zdaj je tovrstnih občin že več kot 80, nahajajo pa se v glavnem v ruralnem okolju na jugovzhodu države, kjer ima PiS večino. A teh con ni predlagalo lokalno prebivalstvo, temveč lokalne oblasti. Prav tako je dobro vedeti, da javnost o conah ni bila obveščena po zaslugi lokalnih oblasti, temveč LGBT-aktivistov, ki so izdelali zemljevid teh con, tako imenovani Atlas sovraštva, in o tem obvestili mednarodno skupnost. Za zdaj v njih še ni bilo napadov na LGBT-osebe, a občutek je, da bo, če do nasilja pride, tolerirano, po principu, da ga je žrtev sama izzivala, prosila zanj. Tako je policija komaj preprečila napad 3000 neonacistov in nogometnih huliganov na lanskoletni paradi ponosa v Bialystoku. Nihče še ne razbija oken, a udeležiti se demonstracij v podporo pravicam LGBT-oseb je postalo fizično nevarno, saj si lahko deležen napada, pri tem pa ne veš, ali te bo policija zaščitila pred nasilneži ali ne. Rezultat tovrstnih sovražnih kampanj je stigmatizacija LGBT-aktivistov, še posebej če želijo sodelovati pri izobraževanju o sprejemanju raznolikosti in toleranci v šolah. Antidiskriminacijsko izobraževanje je razumljeno kot del LGBT-propagande in zato kot nevarnost za otroke. Država je že tako zelo konservativna in zelo redko se zgodi, zlasti na vzhodu države, da bi otrok imel progresivnega učitelja. Ljudje so prestrašeni, oblasti s svojim ravnanjem sporočajo, da je stigmatizacija sprejemljiva, da je verbalno nasilje sprejemljivo. Vse skupaj pa poslabšujejo še družbena omrežja, ki so leglo sovražnega govora."

Vidite možnosti, da bi na Poljskem vendarle prišlo do določenih sprememb?

"Poljska je že močno polarizirana in ne vidim, da bi kdo koga prepričeval, temveč se polarizacija le še povečuje. Mavrična zastava zelo dobro označuje to polarizacijo. Če zate zastava predstavlja žalitev poljske tradicije, naroda in Boga, potem si na pravi strani za oblast. Če pa je zate simbol različnosti, svobode in demokracije, si na nasprotni strani."

Kakšen odziv EU pričakujete glede na opis razvoja dogajanja na Poljskem?

"EU lahko pomaga in mora pomagati, zato sem tudi soavtorica pisma evropski komisarki von der Leynovi. Kaj se je zgodilo, ko je Evropska komisija odrekla denar iz evropskih skladov šestim občinam, ki so se razglasile za cone brez LGBT-oseb? Vlada jim je dala še več denarja, s čimer je sporočila, da boš nagrajen, če boš homofob. To je aroganten prikaz suverenosti države, češ, ne bomo dovolili, da nam EU diktira politiko, in ta retorika se zadnja leta še krepi. Zato je nujno, da se EU vpraša, kako dolgo bo še tolerirala tovrstno obnašanje in razgrajevanje demokratičnega ustroja države."