Ksenija Vidmar Horvat: “Avtokratski voditelji so odgovor na krizo pripadanja in družbene veljave posameznika.”
V nadaljevanju intervjuja preberite:
- Ksenija Vidmar Horvat je redna profesorica sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, trenutno tudi prorektorica. Vodi raziskovalno skupino Družbena pogodba v 21. stoletju.
- Kaj pravi v intervjuju za Večer?
- Med drugim: "Zaznavam neko splošno utrujenost in naveličanost. Kar me pri vsem skrbi še najbolj, ko slovensko družbeno klimo primerjam s študijami o stanju v nekaterih razvitih demokracijah, je občutek prevaranosti."
- "Ko je filozofinja Arendt v Jeruzalemu spremljala sojenje proti nacistu Eichmannu, se je dokopala do spoznanja, da je zlo banalno. S trpljenjem, ki smo mu priča v Gazi, je zlo našega stoletja postalo vse kaj drugega; je preračunljivo in posmehljivo."
- "Zelo enostavno je vstopiti v vlak javnega pogroma, ko gre za zdravnike, ki so trenutno najbolj na udaru, manj privlačno pa se je spopadati z vzroki za nastalo stanje."
- "Smo sredi najhujše krize perspektive, antropologi govorijo o patološki kratkoročnosti, predoziranju in zasvojenosti s sedanjostjo. Tako smo povsem odmislili prihodnost."
- Ksenija Vidmar Horvat je redna profesorica sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, trenutno tudi prorektorica. Vodi raziskovalno skupino Družbena pogodba v 21. stoletju.
- Kaj pravi v intervjuju za Večer?
- Med drugim: "Zaznavam neko splošno utrujenost in naveličanost. Kar me pri vsem skrbi še najbolj, ko slovensko družbeno klimo primerjam s študijami o stanju v nekaterih razvitih demokracijah, je občutek prevaranosti."
- "Ko je filozofinja Arendt v Jeruzalemu spremljala sojenje proti nacistu Eichmannu, se je dokopala do spoznanja, da je zlo banalno. S trpljenjem, ki smo mu priča v Gazi, je zlo našega stoletja postalo vse kaj drugega; je preračunljivo in posmehljivo."
- "Zelo enostavno je vstopiti v vlak javnega pogroma, ko gre za zdravnike, ki so trenutno najbolj na udaru, manj privlačno pa se je spopadati z vzroki za nastalo stanje."
- "Smo sredi najhujše krize perspektive, antropologi govorijo o patološki kratkoročnosti, predoziranju in zasvojenosti s sedanjostjo. Tako smo povsem odmislili prihodnost."