Kaj ugotavljate? Kako daleč smo z drsenjem, predvsem otroci?
"Zasvojenost ali pa že prekomerna raba zaslonskih naprav nasploh je res vedno večji problem družbe. Spletne vsebine in komunikacijski kanali, ki jih producira industrija zabavne in uporabne elektronike, so postali tako izpopolnjeni, da se je pravzaprav nemogoče upreti dražljajem, ki smo jih vsakodnevno deležni. Človek zaradi bliskovitih sprememb preprosto ni sposoben vzpostaviti kritičnega odnosa do vplivov tehnologij, zato slabo učinkujeta starševski nadzor in vzgoja otrok na tem področju. Medtem ko se starši ukvarjajo s premagovanjem tehnoloških ovir za svoje potrebe, so zasloni potisnjeni v otroške zibelke in jih spremljajo skozi vse razvojne stopnje. Zaslonske naprave so vedno bolj varuške, igrala, zabava, rekreacija, izobraževanje, informiranje, komuniciranje. Industrija, ki jih producira, se bori za prevlado nad vzgojo posameznikov, za oblikovanje njihovih navad, predvsem nakupovalnih in nazorskih.
Človek je socialno bitje, fizični stiki so za nas nagonska nuja, zato pomanjkanje zagotovo negativno vpliva na psihološko stanje, pri otrocih in mladih v razvoju še toliko bolj. Potrebo po druženju in komuniciranju pa vseeno lahko nekoliko nadomestimo s tehnologijo in na tem področju so zaslonske naprave idealen pripomoček, ki z video konferencami, interaktivnimi rešitvami, milijoni aplikacij ... relativno uspešno poskušajo simulirati realne pogoje. So mašilo, ki učinkuje na kratek rok. Na dolgi rok, in ta je že nastopil, pa zaslonom ne uspe več nadomeščati fizičnih interakcij med ljudmi. Izobraževanje je ena teh interakcij, kjer učitelji v večini primerov niso opremljeni z znanjem moderne in napredne rabe spletnih rešitev za učenje in interaktivno delo. Zato se pojavljajo velike razlike pri podajanju snovi na različnih šolah in znotraj šol med različnimi učitelji in profesorji, ki že kažejo veliko stisko, in nemogoče je, da se ne bi stiska zrcalila na učencih. Ne glede na način podajanja snovi pa se je večina otrok začela pri učenju na daljavo dolgočasiti, težko ločujejo čas za delo in čas za zabavo, poleg virusne smo priča epidemiji depresije, nizke samopodobe in anksioznosti."
O Centru Šteker
Pogovarjali smo se s strokovnimi delavci Centra Šteker: Tatjano Stanec, soc. del., Janjo Srebrnič, mag. psih., Leo Šantl, mag. zak. in druž. štud., Ramizem Derlićem, univ. dipl. inž.
Center Šteker je prvi za uporabnike brezplačen specializiran program v severovzhodnem delu Slovenije, ki ponuja celostno obravnavo na področju zasvojenosti, prekomerne rabe digitalnih tehnologij in varnosti na spletu. Osredotočajo se na več različnih podpodročij, in sicer na škodljivo rabo spleta na splošno, družbenih omrežij, mobilnega telefona, tablic, televizije, računalniških in online iger, iger na srečo ter spletne pornografije.
Tehnologija ima seveda tudi pozitivne učinke, to se je pokazalo tudi ob epidemiji - omogoča delo na daljavo, šolanje na daljavo, mej za komuniciranje pravzaprav ni več. Kje najti pravo, vmesno pot med tem, kar tehnologije omogočajo in kar škodljivega prinašajo?
"Najprej je treba razmejiti kreativno, ustvarjalno ali koristno rabo zaslonskih naprav v primerjavi z rabo za zabavo. Pri prvi gre za različne oblike dela, kjer tehnologijo uporabljamo kot orodje in pri daljši uporabi nastopi utrujenost, kot pri vsakem delu. K tej štejemo tudi izobraževanje na daljavo in prekomerno rabo enačimo s splošnim pojavom deloholikov. Zabavna industrija pa je naprave naredila na način, da pri uporabi izgubimo občutek za čas in so dražljaji programirani tako, da nas poskušajo ohranjati pri zaslonu, izničiti občutek za čas in vzbuditi občutek splošnega zadovoljstva. Večina iger nima več zaključkov, če pa jih ima, izdajajo nova in nova nadaljevanja. Družbena omrežja, video vsebine, spletne strani so neskončne in nenehno nas spodbujajo k vračanju in brezkončnem pregledovanju."
Kakšna je, kar zadeva otroke, vloga staršev? Ne samo z omogočanjem/omejevanjem, pač pa tudi z lastnim zgledom? Kakšna priporočila bi dali staršem?
"Omejevanje rabe zaslonskih naprav za zabavo je skorajda nujno, ker so tehnologije preveč sofisticirano načrtovane, da bi otroci zmogli samonadzor. Otroke je treba spremljati pri njihovem virtualnem življenju, se o njem pogovarjati, ne preveč 'pametovati'. Posebno pomembna je varnost na spletu, saj so na stežaj odprta vrata v virtualnem svetu enaka odprtim vratom vašega domovanja. Veliko pripomorejo seveda tudi starši z zgledom, ko moramo vzpostaviti lasten nadzor rabe. Otroci so opazovalci in posnemovalci. Težje bomo uveljavljali nadzor in omejitve, če se jih sami ne bomo držali. Primer dobre prakse je tudi sklepanje dogovora o uporabi zaslonske naprave, kjer se mladi in starši dogovorijo o času, vsebinah, varnosti in sankcijah v primeru nespoštovanja dogovora."
Mlade privlačijo svet influencerjev, družbena omrežja, pa še potrjevanje samopodobe z všečki … Kako resna je past, v katero se lahko ujamejo?
"Spletni vplivneži v veliko primerih - seveda to ni pravilo - niso razvojno pozitiven zgled, pa vseeno izpolnjujejo merilo potrditve, ki v virtualnem svetu šteje - všečki in sledilci. Mladi, predvsem najstniki, tudi sicer v življenju gravitirajo k potrditvi, pohvali, uveljavljenosti v družbi. Lažna podoba, ki jo v virtualnem svetu lahko prikažeš s pomočjo dobrega dizajna, reklame, ličil, ekipe, ki skrbi za zunanjo podobo, daje napačen vtis o človeških vrednotah, ki se premikajo iz notranjih v zunanje, saj je na ekranu v teh primerih izpostavljena le zunanjost. Influencerka, ki se ponaša z brhko postavo, brezhibno frizuro, super prijateljicami ..., ne bo prikazala, kako trpi zaradi načina prehrane, izgorevanja na fitnesu, pomanjkanja tesnih, osebnih stikov in podobnih stvari. Pri zmagovalcu svetovnega prvenstva v igrici GTA izvemo le, kako vsak dan igra video igre, koliko denarja trenutno zasluži. Nič informacij o zaključku šolanja, kaj se z njim zgodi po dve- ali triletni uspešni karieri, ko nima nobenih drugih znanj."
Na kaj morajo biti starši še posebej pozorni?
Najbolj opazni simptomi prekomerne rabe zaslonskih naprav pri mladih so:
• izguba interesa za aktivnosti, ki so bile v preteklosti pomembne
• izguba želje po druženju z ljudmi okoli sebe
• zanemarjanje šolskih in obšolskih dejavnosti
• spremembe v vedenju, nihanje razpoloženja (npr. ko je online, se počuti dobro, offline pa povzroča potrtost, nestrpnost)
• laganje o času, preživetem pred zasloni
• pogosti prepiri s starši, ko želijo omejiti čas uporabe
• spremembe spalnih in prehranjevalnih navad
• slabšanje higienskih navad
Če otroka najdete v več zgoraj naštetih točkah, je treba sprejeti odločitve, kako zmanjšati vpliv digitalnih tehnologij na otroka, saj se lahko pojavijo resnejše motnje v razvoju.
Kakšen vzor dajejo mladini politiki z uporabo družbenih omrežij? Skrivajoče se "svobodo govora" žalijo, blatijo, širijo vse vrste nestrpnosti ob molku ustanov, ki bi morale takšno početje sankcionirati.
"Najprej je pomembno spomniti, da je, kot kažejo raziskave, formalna politična participacija mladih v Sloveniji, kakor v celotni EU, zelo nizka. To se kaže tudi v politiki, ki mladim v Sloveniji namenja temu primerno nizko pozornost. Aktivnosti politikov na družbenih omrežjih mladi spremljajo zgolj kot eno od informacij, ki jih bombardirajo v času, preživetem na spletu. Te aktivnosti pa vseeno sooblikujejo neki odnos mladih do političnih vprašanj, kar se pokaže pri nekonvencionalnih načinih politične participacije: ankete, peticije, aktivizem, pisanje blogov in podobno.
Hitri zapisi, ki jih politiki prakticirajo na družbenih omrežjih, so po eni strani dobrodošli, saj se vsak politik lahko predstavi s svojim neposrednim karakterjem, ki ni izpiljen s strani služb za odnose z javnostmi in tako omogoča, da se laična javnost opredeli do neposredno izjave in osebe. Mladim je takšen način komuniciranja verjetno celo všeč, saj predvsem nepremišljene in izjave 'na prvo žogo' visoko rangirajo v odzivih. Vzgojni učinek hitrega komuniciranja na mlade pa je negativen, saj odrasli želimo, da se mladi naučijo premišljenega, empatičnega, kulturnega izražanja, predvsem pa vsestranskega dialoga."
Kaj bi svetovali politikom?
"Tako politikom kot vsem uporabnikom zaslonskih naprav svetujemo, da omejijo čas uporabe, da se posvetijo sogovornikom, prijateljem in družini, da pri komuniciranju uporabljajo strpno besedišče, da imajo ves čas v mislih, da sta njihova virtualna in osebna podoba združeni in naj bodo vsa dejanja, vezana na ti podobi, odgovorna do sebe in družbe."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
