Kaj se dogaja z našo pozornostjo, sposobnostjo razumevanja, ko skrolamo v neskončnost? Sodobne tehnologije danes preko različnih kanalov, najpogosteje pa preko družbenih omrežij obstreljuje naše možgane z neskončnimi količinami dražljajev. Fiziološke raziskave možganov kažejo, da se v takih situacijah možgani spreminjajo, a teorij o tem, kakšne so te spremembe, je več, enako raziskav. V prvem tovrstnem pregledu, objavljenem v World Psychiatry, vodilni svetovni reviji o psihiatričnih raziskavah, so raziskovalci raziskali vodilne hipoteze o tem, kako lahko internet spremeni kognitivne procese, in nadalje preučili, v kolikšni meri so te hipoteze podprte z nedavnimi ugotovitvami psihološke, psihiatrične in nevrološke stroke. Ključne ugotovitve tega poročila so, da bi lahko visoka raven interneta resnično vplivala na številne funkcije možganov. Na primer, neomejen tok pozivov in obvestil z interneta nas spodbuja k nenehni deljeni pozornosti - ki nato po drugi strani lahko zmanjša našo sposobnost ohranjanja koncentracije pri eni sami nalogi. Poleg tega spletni svet zagotavlja izjemno velik in nenehno dostopen vir dejstev in informacij, ki ni nikoli več kot le nekaj dotikov stran, kar lahko začne spreminjati načine shranjevanja in celo vrednotenja dejstev in znanja v družbi in možganih.
Plavamo v plitvini
Največji vpliv imajo pri tem družbena omrežja ali spletna socialna omrežja. Slednji izraz zagovarja dr. Bojan Musil, predstojnik oddelka za psihologijo na mariborski filozofski fakulteti, izraz namreč pokrije vse - "od drobnih zadev, ki jih ljudje počnejo na spletu, vzdržujejo stike, medosebne odnose, izmenjujejo dovtipe, šale, smešnice in misli, pa do širšega opredeljevanja, ki posega v področje sistema, celo oblikuje politike."
Kako vpliva nekajurno angažiranje na spletnih socialnih omrežjih na pozornost posameznika? Imamo poln državni zbor ali kako drugo skupino ljudi, ki med sejo spremljajo spletne debate in se oglašajo v njih, lajkajo, tvitajo, retvitajo. Koliko kapacitete, pozornosti, ostane za delo? "Zamišljamo si lahko, da gledamo film, recimo film nagrajenca ob kulturnem prazniku, in zraven razmišljamo o nečem drugem. Nismo povsem pri filmu, pa tudi pri razmišljanju ne. Kapaciteta, ki jo lahko porazdelimo, je omejena. Je pa tudi odvisno od posameznika, nekaterim gre to bolje, drugim malo manj. Ko smo pri pametnih telefonih, pa običajno pozornosti ne vežemo le na eno stvar na pametnih telefonih, ampak je teh dražljajev več. Medtem ko poslanec posluša, kaj se v dogaja v dvorani, zraven pa gleda na telefon, je morda v tistem trenutku na facebooku, poleg tega pa prihajajo sporočila, da se nekaj dogaja na njegovem twitterju - to je res bombardiranje in zelo preprosto se iz tega izpelje, da je splošna smer vsega tega plitvina. Plavamo v plitvini, ves čas poskušamo čim prej priti do informacije, ki bi zajela celoto nekega področja, kar je zelo težko. Začnejo se pojavljati filtri, omejujemo se na vire, za katere menimo, da imajo tiste prave informacije. In te so v zadnjem času precej vezane na spletna socialna omrežja. Sledimo ljudem, ki jih prepoznavamo kot verodostojne, čeprav v danem trenutku ne zaznamo, da smo jih izbrali zato, ker potrjujejo to, kar želimo slišati. Poslanec, ki posluša poslanca z nasprotne, dandanes bi lahko rekli skoraj sovražne politične skupine, lahko v nelagodju na spletnem socialnem omrežju takoj najde informacijo, dovtip, komentar, članek, ki mu tisti negativni občutek ob poslušanju kolega nasprotnega pola izniči. Sodobna tehnologija omogoča instant dostop do neke gratifikacije, povrnjenega zadovoljstva. Vidikov je več, v sodobnem svetu ne moremo več obsojati ljudi, če med sestankom preverijo mail, ker je to postalo običajna praksa, ampak to za seboj potegne določene posledice."
Nekoč smo se učili na pamet, kam so šle te sposobnosti zdaj?
Ampak slej ali prej pridemo do platoja, največje količine informacij, ki jih lahko človek naenkrat obdeluje. Ljudje smo različni, nekateri lahko poslušajo glasbo, berejo knjigo, vmes spremljajo še novice in vse to tudi sprocesirajo, drugim gre to težje, odvisno je tudi od materije, ki jo obravnavamo, najverjetneje pa tudi starosti. "Nekoč se je zdelo komu nezaslišano, da poslanec v času seje bere časopis, a to se je kljub temu zdelo razumljivo, če je bral neko relevantno publikacijo. Danes tega ključa nimamo, takoj posumimo, da vsi uporabljajo telefon za trivialne zadeve, ni pa nujno tako. Navsezadnje lahko uporaba telefona tudi koristna, recimo uporabljamo brskalnik za preverjanje, iskanje podatkov," pravi Musil.
Poslanec, ki posluša poslanca z nasprotne, dandanes bi lahko rekli skoraj sovražne politične skupine, lahko v nelagodju na spletnem socialnem omrežju takoj najde informacijo, dovtip, komentar, članek, ki mu izniči tisti negativni občutek ob poslušanju kolega nasprotnega pola
A ravno uporaba brskalnikov je lahko varljiva, google deloma že nadomešča možgane, nekoč smo se podatke učili na pamet, danes jih poiščemo na spletu. Dokazano je, da se v možganih prav z učenjem na pamet ustvarjajo nove povezave. Mnenja o tem, kako zelo smo spremenili tokove razmišljanja, so različna: "Nekateri res zagovarjajo tezo, da v sodobnem svetu bolj izbiramo informacije, kot da bi na podlagi moči razuma prišli do tehtnih sklepov. Res je, da so s prvimi sodobnimi pripomočki ljudje začeli z uporabo neizmernega zunanjega pomnilnika. Najprej smo bili sumničavi, dolgo je trajalo, da smo prenehali uporabljati gumb z disketo "shrani". Še pred nekaj leti smo, če je šlo za pomembno informacijo, to prenesli na računalnik, jo shranili. Zdaj se tudi to izgublja in pri telefonu je to najbolj izrazito. Težko verjamem, da smo izgubili ves ta arzenal sposobnosti pomnjenja, težko pa je reči, kam se je porazdelil. Ni si nam treba več zapomniti telefonskih, gesel ... Zdi se, da se je učenje premaknilo z neposrednega pomnjenja na polje iskanja učinkovitih strategij, kako naj poiščem, pridobim informacijo, ki bi si jo bil včasih moral zapomniti po klasični poti."
Lahko trpi naše razumevanje stvari, razmišljanje? Lahko atrofira spomin? Nekateri govorijo o digitalni demenci, a do tega je Musil skeptičen, kajti: "Kljub vsemu so možgani ves čas aktivni, opravljajo drugačne naloge, ne manj nalog. Pojavljajo pa se utrujenost in sodobne telesne težave, ki so vezane na pretirano uporabo tehnologije. Res pa je, da se je premaknil fokus, a to se je dogajalo ves čas zgodovine medijev. Ko se je neka stvar približala zelo široki množici, je postala del kulture, manj pa stvar posameznikov, ki so prej širili neko vednost. Trubadurje so zamenjale knjige, njih časopisi, televizija, internet. Bistvena posledica sodobnih tehnologij je, da se je osiromašila vsebina, ki jo posameznik globinsko procesira in lahko z njo vsak dan operira. Da zna recitirati neki sonet, zna citirati nekega posameznika."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
