Začniva z dobrimi vestmi. Ponavljate, da UKC ni gospodarska družba, ampak vendarle ... Ko ste prevzeli vodenje UKC Maribor, je "krvavel" približno milijon na mesec. Kirurg pred težko operacijo smo zapisali v Večeru takrat. Kako ste zacelili rane? S štirimilijonskim državnim sanacijskim obližem? Kaj pa več kot štiri milijone preostalega?
"Ostalo smo uredili sami, ampak to s sodelovanjem vseh v ustanovi. In na tem mestu se jim moram posebej zahvaliti, tukaj jaz nimam posebnih zaslug. Poslušamo: 'Dajte se pogajati.' Mi smo javni zavod, moramo objaviti javni razpis in odvisni smo od tega, kdo se bo na ta razpis prijavil. Že z majhno spremembo zakona o javnem naročanju bi imeli bolj svobodne roke pri naročanju materiala. In tukaj so rezerve, ni pa jih mogoče kar čez noč izkoristiti - imamo zakonske vezi in želeli bi si, da bi se sprostile, recimo tako kot v sosednji državi. Tudi v Avstriji imajo zakon o javnem naročanju, a z nekaj pomembnimi razlikami. Vodstvo lahko samo naroča v večjih zneskih, ni mu treba za vsako stvar iti v javni razpis, kar omogoča to, čemur ljudje pravijo pogajanja."
Vojko Flis je profesor na mariborski medicinski fakulteti. Še pred magisterijem je nabral dovolj znanstvenih objav, da bi lahko dobil profesuro, a je bil prvi doktorand mariborske medicinske fakultete, ki jo je pomagal ustanoviti.
Bil je pisec kolumn v tedniku 7 dni, kjer je vrhunsko medicinsko znanost razlagal na vrhunsko razumljiv način. Še danes bi se raje pogovarjal o znanosti kot o politiki, financah ali javnem naročanju.
“Vsaka vlada trdi, da je zdravstvo prioriteta. Mi, ki v zdravstvu delamo, te prioritete ne vidimo, nas pa znajo vedno izbrskati ven, ko govorijo o čakalnih vrstah”
