Saša Britovšek
Če ste kdaj v preteklosti telefonirali znancem v ZDA ali si s kakšnim Američanom izmenjali kak sms, potem ste morda pristali med milijonom in pol tajnimi podatki, s katerimi je Edward Snowden junija 2013 pobegnil iz ZDA in mu zato grozi vsaj tridesetletna zaporna kazen. In nekaj malega verjetnosti je, da "pristanete" v njegovi knjigi spominov.
Lani poleti, ob peti obletnici svojega protidržavnega dejanja, je Edward Snowden povedal, da svojih dejanj ne obžaluje, čeprav to pomeni, da verjetno doma ne bo več videl. Junija 2013 je namreč pogodbeni sodelavec ameriške nacionalne varnostne agencije NSA javnosti razkril njen program nadzora telefonskih komunikacij in podatkov, ki ga ta izvaja nad Američani in tujci. S strežnika svojega delodajalca je pobral 1,5 milijona zaupnih podatkov in z njimi s Havajev, kjer je stanoval, pobegnil v Kong Kong. Njegovo razkritje je kmalu objavilo nekaj redkih svetovnih medijev, med njimi The Guardian in Washington Post. Ko je iz Hong Konga letel v Moskvo, je že postal ameriški državni sovražnik številka 1 s preklicanim potnim listom, zato je obtičal na tranzitnem območju letališča Šeremetjevo, ki ga je takrat oblegalo 3000 novinarjev z vsega sveta. Do njega pa se je uspela prebiti le Delova dopisnica Polona Frelih, pomešana med predstavnike človekoljubnih organizacij, ki so ob ruskih pravnikih in politikih edini imeli možnost z njim govoriti. Rusijo je zaprosil za politični azil. Kmalu mu ga je ruski predsednik, ki je seveda pred tem že govoril po telefonu s takratnim predsednikom ZDA Barackom Obamo, tudi obljubil z zavezanjem, da s svojimi dejanji več ne bo škodoval Združenim državam.
