Spor se vrti okoli tega, kaj naj bi storila EU, če sploh kaj, potem ko njena članica preneha spoštovati katero od njenih temeljnih načel, denimo načelo vladavine prava. Sprti strani se prepirata o tem, ali sme EU tej članici zaradi tega odreči evropska sredstva. In sodišče EU (CJEU) je pravkar razsodilo, da sme.
Toda čeprav mnogi v tej razsodbi vidijo pomembno zmago za vladavino prava, se utegne ta izkazati za Pirovo zmago. Namesto da bi CJEU zavzelo načelno stališče, je sledilo omejeni, formalistični besedilni analizi sprtih strani, ki se sploh ni dotaknila spornega vprašanja.
Leta 2020 so članice EU odobrile 2,1 trilijona dolarjev vreden dolgoročni proračun in načrt za okrevanje. Pri tem so določile, da je pogoj za pridobitev teh sredstev spoštovanje načela vladavine prava. Madžarska in poljska vlada sta tedaj zagrozili, da bosta vložili veto na celoten proračun, če ta pogoj ne bo odpravljen. Na koncu je bil dosežen kompromis: proračun bo vendarle sprejet, pogoj o spoštovanju načela vladavine prava pa bo začel veljati šele potem, ko bo CJEU odločilo, ali je sploh v skladu s pogodbami EU.
Madžarska in poljska vlada sta držali obljubo, da bosta pravilo izpodbijali. Nikoli nista zanikali, da pravni red EU temelji na glavnih normativnih načelih, vključno z načelom vladavine prava, vendar sta vztrajali, da obstaja le ena možnost, s katero je mogoče nadzirati, ali države članice spoštujejo ta načela, in sicer 7. člen Pogodbe o Evropski uniji. Ta člen Svetu EU (ki ga sestavljajo predsedniki ali premierji držav članic) omogoča, da uvede sankcije - kot je na primer zamrznitev glasovalnih pravic - zoper katerokoli članico, o kateri se izkaže, da krši pravila EU.
Ključno je, da lahko Svet EU ukrepa samo, če predlog za preiskavo domnevnih kršitev poda tretjina od skupno 27 članic ali Evropska komisija s soglasjem Evropskega parlamenta. Svet EU mora nato "soglasno" (seveda brez sodelovanja obtožene države) ugotoviti, da gre za "resno in trajno kršitev", zoper katero utegne ukrepati s sankcijami, takoj ko so te izglasovane s kvalificirano večino.
Ta postopek je bil doslej sprožen le dvakrat, in sicer leta 2017 zoper Poljsko in leta 2018 zoper Madžarsko. Postopek se je tako prvič kot drugič končal z zaslišanjem vseh strani. Glede na proceduralne ovire ni težko razumeti, zakaj. Zloglasni 7. člen bi lahko torej prej primerjali s topim mečem kot z jedrskim orožjem. Vladi Poljske in Madžarske vztrajata, da EU v okviru Pogodbe o Evropski uniji nima druge možnosti ukrepanja, medtem ko bi se sami na vsako spremembo odzvali z vetom.
Načeloma z izpodbijanjem vsebine in pomena načela vladavine prava, ki ga je pravni filozof Jeremy Waldron označil za "v bistvu sporni" koncept, ni nič narobe. Toda Waldron razlikuje med izpodbijanjem pomena skupnega ideala in širjenjem "lažnega legalizma", da bi pridobili "lažno legitimnost" za čisto politično potezo.
Lažni legalizem je prikladna oznaka za pravno strategijo madžarske in poljske vlade. Obe sta dali jasno vedeti, da zavračata načelo vladavine prava kot skupno temeljno načelo prava EU. Njegov pomen, tako trdita, bi morali prepustiti ustavnim tradicijam in okoliščinam vsake države članice. Potem ko sta izrazili pripravljenost, da (z vetom na proračun in sklad za okrevanje po pandemiji) državljane EU spravita v hude težave, sta pokazali, da pravzaprav ne izpodbijata pomena vladavine prava, ampak načelo samo.
Brez osnovnega soglasja sprtih strani, da je načelo vladavine prava kot skupni ideal vredno tega, da se borimo zanj, bo izgubilo ves pomen
Toda na žalost sta Madžarska in Poljska, čeprav tožbe nista dobili, vseeno zmagali, kar zadeva pravno strategijo. CJEU se je zelo potrudilo, da je dokazalo, da so novi pogoji povezani z dobrim upravljanjem proračuna, da niso namenjeni kaznovanju in da ima vladavina prava pomembno vlogo pri zaščiti "finančnih interesov" EU. Sodišče je hkrati poudarilo, da morajo biti ti pogoji odpravljeni, "kjer vpliv na izvrševanje proračuna preneha, čeprav ugotovljene kršitve načel vladavine prava niso odpravljene".
Ni težko uganiti, kakšni bodo naslednji koraki poljske in madžarske vlade. Najprej bosta prevetrili svoja pravila za izvrševanje proračuna in nadzor nad njim, morda z ustanovitvijo posebnega "neodvisnega" sodišča za proračunska vprašanja, nato pa bosta komisijo pozvali, naj odpravi nove pogoje, medtem ko bosta še naprej, čeprav v drugih pogledih, kršili načela vladavine prava.
Ker se je CJEU na lažni legalizem tožnic odzvalo z besedilnim legalizmom, je ustvarilo parter za še eno rundo pravnega džiudžica. To pa ni preveč dobra strategija za zaščito načela vladavine prava. Na tak način se utegne javni cinizem glede tega vprašanja le še okrepiti.
Kljub temu je najbolj pomembno sporočilo tega primera, da zadostuje, če načelo vladavine prava branimo samo na sodišču. Brez osnovnega soglasja sprtih strani, da je načelo vladavine prava kot skupni ideal vredno tega, da se borimo zanj, bo izgubilo ves pomen.
► Katharina Pistor je profesorica primerjalnega prava na pravni fakulteti Univerze Columbia v New Yorku. © Project Syndicate
Obiščite spletno stran brez oglasov.
