Pred tridesetimi leti sem v roke – in v branje – po spletu zapletenih naključij dobil knjigo z naslovom, če se dobro spomnim, Saieve misli zate in zame. Šlo je za kompilacijo (po mnenju urednika, domnevam) najveličastnejših sporočil Sai Babe, večno nasmejanega indijskega guruja, ki ga je kot živega svetnika častilo na milijone ljudi po vsem svetu, medtem ko ga je prav toliko ljudi imelo za šarlatana in sleparja. Kakorkoli že, ta zbirka njegovih misli je nekako prišla do mene. Prebral sem jo le do polovice in si do danes zapomnil samo dve sporočili.
Prvo se glasi (obe bom citiral po spominu, zagotovo z bolj banalnimi besedami, kot so bile zapisane) približno tako: "Ne obsojajte ljudi, ker so neumni; tega si niso izbrali sami, nobenega boga niso prosili, naj jim podari to hibo." Drugo pa: "Nikomur ne vsiljujte svojih prepričanj, živite po svoje in ne silite drugih, naj bodo kot vi."
Naj ponovim, knjigo sem prebral samo do polovice (ker sem jo moral vrniti prijateljici), tako da nimam pojma, ali piše v drugi polovici karkoli o tem, ali smem vsaj v mislih preklinjati, če naletim na tepca ali tepko, ali mi je dovoljeno tudi to, da jima z blaženim nasmeškom in brez kakršnegakoli obsojanja jasno povem: "Ti si butast/a." Kdo ve, morda je v drugem delu napisano tudi navodilo, kako naj se človek obnaša, ko mu nekdo očitno, nedvomno butast vztrajno poskuša vsiliti svoje budalosti ... Nekje moram poiskati to knjigo, ker se v njej zagotovo za pomirjujočimi, blagodejnimi besedami o simbiozi notranje in kozmične spokojnosti skrivajo tudi odgovori na moja sedanja vprašanja.
Ali zadostuje, da takega človeka hladnokrvno pošlješ v tri krasne, ali vendarle potrebuješ tudi paralizator? Ali tedaj, če neka gospa, za katero pravijo, da je ugledna ginekologinja, na protestu pred sedežem hrvaške vlade divje zavpije, da "testiranje na covid-19 lahko človeka ubije", in ji množica z odobravanjem aplavdira, enako strastno kot tisti, ki je rekla, da nas tukaj pred korono varuje naša nebeška zavetnica Mati Božja, kraljica Hrvatov. Zadostuje, če se pred televizijskim ekranom samo nasmejim in sklenem, da si ta ženska ni sama kriva, da je obdarjena s kretenizmom, saj ga je dobila v dar iz nebes? Ali smem hitro poseči po daljincu, da bi poiskal kakršenkoli "sitcom-trankvilajzer"?
Skrivaš v tem delu knjige, moj dobri Baba, kakšen namig, kako naj se postavim po robu tistemu, ki pravi, da sem jaz (dvakrat cepljen, z letos izdanim in urejenim evropskim covidnim potrdilom) bolj nevaren za družbo kot on, ki je necepljen in netestiran, saj sem jaz, evo, zagovornik neofašizma, on pa borec za svobodo gibanja in govora brez kakršnekoli maske in fizične razdalje? Mu lahko vsaj poskusim pojasniti svoja prepričanja brez kakršnegakoli, bognedaj, vsljevanja? Ali pa je preprosteje in tudi bolj človeško, dostojanstveno, zlasti če mi ne dovoli, da mu karkoli pojasnim, da mu obrnem hrbet, odkorakam stran in upam, da se nikoli več ne srečava. Ali pa naj - se opravičujem, ampak ne gre mi iz glave - stvar vseeno rešim tako, da uporabim paralizator?
Kako naj se postavim proti tistemu, ki pravi, da sem jaz (dvakrat cepljen, z letos izdanim in urejenim evropskim covidnim potrdilom) bolj nevaren za družbo kot on, ki je necepljen in netestiran, saj sem jaz, evo, zagovornik neofašizma, on pa borec za svobodo gibanja in govora brez kakršnekoli maske in fizične razdalje?
Kako naj ravnam, če mi predsednik države (sicer cepljen že s tremi odmerki) sporoča: "Cepi se, ampak če se nočeš, se ti tudi ni treba, me prav nič ne briga, ti samo živi, kot te je volja." Ali lahko paralizator nepopravljivo poškoduje moj televizor? Se bom, če na daljincu za teden dni pritisnem tipko off, vsaj za korak približal nirvani ali, če že nič drugega, kakšni znosnejši reinkarnaciji?
Ti si, moj dobri neprebrani svetovalec, zapustil to dimenzijo (ali po naše, jebiga, umrl si) dobrih šest let preden je bil Trump izvoljen za predsednika ZDA, v letu, ko je imel facebook samo okoli 700 milijonov uporabnikov, twitterja pa sploh še ni bilo. Tvoji stari nasveti so vsak dan manj vredni; vse težje molče in z nasmehom obračam glavo stran od butcev in njihovih bedarij, vse bolj boleče v sebi zatiram potrebo po tem, da bi odstranil zaščitno masko ter jim naravnost v obraz in dihala vsul vse tisto, kar si mislim o njih, pa naj jim karma servira, kar jim gre.
Oprosti, ampak ti tvoji nasveti in sporočila niso več nič vredni v času, ko klerofašisti pozivajo k svobodi govora, pravi zagovorniki temeljnih svoboščin pa nosijo maske in imajo covidna potrdila, vzdržujejo fizično razdaljo in si umivajo roke, polni nestrpnega upanja, da se bodo lahko kmalu spet normalno rokovali, objemali, poljubljali in, oprosti mi, seksali.
Tvoje nasvete, dobri moj Baba, je danes nemogoče uporabljati, ne le na Hrvaškem, ampak tudi v vseh drugih državah na svetu: vsaka izbira svoj način ustvarjanja neskladnosti v nameri, da bi znova vzpostavila skladnost, vsaka živi svoj kaos, v vsaki imajo drugačen odnos do butcev, v vsaki drugače tolmačijo in vsiljujejo uporabo zdrave pameti.
Srečo imaš, da si umrl pravočasno, kajti danes bi se moral še kako truditi, da bi mi (pa ne samo meni, seveda) pojasnil, zakaj in kako so se totalitaristi spremenili v zagovornike svobode, lovci na svobodo pa v njihove besne sovražnike. Zakaj zmagujejo tisti, ki jih nismo okrivljali zaradi njihove neumnosti in jim nismo vsiljevali lastnih prepričanj, mi, ki smo poslušali tvoje nasvete, pa jemo drek? Moji v Dalmaciji bi ti rekli "E moj Baba, ne znaš ti ni pô mise ..."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
