Preko svojih otrok poznam tri otroke, ki so se kot srednješolci že pred maturo samoiniciativno pridružili podmladku stranke Hrvaška demokratska skupnost (HDZ). Vem (vendar o tem molčim kot grob!), da se bodo ti otroci brez težav vpisali na katerokoli fakulteto, da bodo vse izpite opravili v prvem roku in z visokimi ocenami, vem tudi to, da jih v katerem od državnih podjetij že čaka delovno mesto, za katero niti sami še ne vedo: nekaj takega kot "samostojni pomožni referent za odnose z javnostjo in človeške vire na oddelku za izvajanje preverjanja splošnih predpisov" ali "asistent vodje koordinacije razdeljevanja razpoložljivih in načrtovanih sredstev rebalansa revalvacije bilančnega programa".
Ni važno, ali so diplomirali oziroma doktorirali iz prava, ekonomije, gozdarstva, geologije, indologije ali agronomije. Prav tako vem (in tudi o tem molčim kot grob, ker me je sram pred samim seboj), da bo njihova začetniška plača višja od mojih sedanjih mesečnih prihodkov po več kot 40 letih nenehnega dela.
Ni važno, ali so diplomirali oziroma doktorirali iz prava, ekonomije, gozdarstva, geologije, indologije ali agronomije. Prav tako vem (in tudi o tem molčim kot grob, ker me je sram pred samim seboj), da bo njihova začetniška plača višja od mojih sedanjih mesečnih prihodkov po več kot 40 letih nenehnega dela.