Neki analitik je suvereno izjavil, da pospešeno ustanavljanje "sredinskih strank" pravzaprav pomeni odvzemanje glasov Janši in slabitev SDS. Blagor njemu ... Na žalost so zadeve zunaj zagrade za analitične peteline videti drugačne. V zadnjih dveh letih in med epidemijo, tja od prvega dne, torej od 28. februarja 2020 naprej, so se vsi ti sredinci učili na naših kritikah. Tistega dne je bila državljanska zahteva, pravzaprav bolj prošnja in poskus prebujanja zavesti, namenjena prav sredinskim strankam, naj ne privolijo v koalicijsko vlado z Janšo. Seveda so privolile vanjo, dve leti učenja pa jim je prineslo le spoznanje, da je najboljša politika zanje, da Janši in sebi zagotavljajo oblast tako, da njegov prešibki volilni uspeh dopolnijo s "koalicijo", svojo privolitev pa potem vsaka stranka zaračuna in v mandatu nedvomno nekaj tudi plača.
A za zdaj se zdi, da se jim račun vendarle izide. Znotraj SDS podkupovanje ni varen vir prihodkov in moči, vodja lahko svoje pione vsak trenutek zamenja: v kaki drugi stranki je podkupovanje zanesljivo, stranka za svoje uživanje lahko prireja individualne in skupinske predstave, baranta, se nenehno vrti v medijih, poslanci se lahko celo "osamosvojijo" od stranke, ki jo zastopajo, tako kot v primeru Desusa.
Namesto da taka skupina poslancev avtomatično odleti iz parlamenta, se še naprej vztrajno prepira s svojo stranko: edini, ki jih nihče ne omenja, so njihovi volivci ... Tako se zdi, da je tehnika glasovanja/neglasovanja pa norčevanja iz javnosti zelo rudimentarna. Kolikokrat smo že slišali koga izjaviti, da je glasoval po lastni vesti, medtem ko je še tlačil podkupnino v svoj žep! Blokada parlamenta je tu zelo pomembno sredstvo medsebojnega dogovarjanja in seveda izigravanja zadnjih ostankov parlamentarne demokracije, nikakor pa ni znak krize parlamentarnega sistema, vsaj ne zanje, za koalicijo in njene priveske. Nasprotno, to je tista reforma parlamentarizma po željah Janše. V taki situaciji nobena opozicija, združena ali ne, nima niti najmanjše možnosti. Drugače povedano, sprožen je bil proces, ki lahko traja dolgo in vodi v odporno, vzdržljivo diktaturo, kakršni smo priča na primer v Srbiji. Diktatura tam temelji na revščini in neinformiranosti: to bi lahko bila tudi naša prihodnost.
Z drugimi besedami, nove stranke nimajo nič “sredinskega” niti nič “povezovalnega”: so preprosto Janševa strategija, da vlada še naprej tako udobno, kot je vladal zadnji dve leti, z virusom kot glavnim virom moči, z odloki namesto zakonov in brez zadržkov, da svoje prostaške manire kaže še v evropskih okvirih
Dvom bi moralo (razen morda pri preveč modrih analitikih) vzbuditi že to, da so vse nove "sredinske" stranke oziroma njihovi vodje in člani doslej v vsem brezpogojno podpirali Janšo ter da Janša še ni dal nobene zlobne pripombe o novih strankah. Dvom vzbuja tudi to, da vsi prisegajo na "povezovanje", eno od najbolj prozornih in nesramnih Janševih laži. Stranka, katere ime se začne z besedo "povežimo", združuje res najhujše iz vseh zgodovinskih faz janšizma in naše edino upanje je, da se bodo na smrt sprli zaradi vodilnih položajev, predvidevam, da že do konca januarja. Potem sledi panično prepovezovanje, z minimalnimi možnostmi za vstop v parlament. Robopivec očitna računa na svojo vinarsko-hmeljarsko podporno skupino, ki lahko edina, če je dovolj omamljena, prenese deset minut njenega blebetanja. Robotonin pripravlja podlago za vojaški udar, saj zgodovinske izkušnje iz celega sveta kažejo, da je za pogostost in uspeh vojaških udarov ključna vojaška akademija. Potem ne bo druge, s svojim monotonim kontratenorjem nas bo davil kot predsednik vlade ali države.
Niti ena niti drugi ne računata na ambicioznost Robokovšce, ki meni, da si že že zaradi impozantne prisotnosti na proslavah zasluži, da vodi državo. Robokovšca je človek, ki je zastopal kaplarsko estetiko na Nova24TV, recimo o prejemnicah nagrade Prešernovega sklada, z izjavami tipa, "če je to umetnost, potem ...". Hkrati je "zaslovel" s šovinističnimi, rasističnimi in seksističnimi izjavami, z dosledno podporo Janši in drugimi dosežki. Povezal se je z odsluženim politikom, ki niti ne počaka več, da mu novinarka zastavi vprašanje, ampak kar nekaj zamomlja in ji obrne hrbet. Oba predstavljata ... "konkretno": priznajte, da niste vedeli, da se tako reče pohlepni nadutosti.
Kar se Robokustečeve in Robosiminitija ter njima podobnih modelov tiče, rade volje in brez upiranja se bodo pustili nekam uskladiščiti in bodo tam mirno počakali na naslednji poziv. Samo Roborupel pač ne more mirovati, preizkusil bo vsako razpoložljivo luknjo v koaliciji. V tolažbo nam je to, da bo pri tem tekmoval in se nenehno zaletaval v Robohojsa.
Z drugimi besedami, nove stranke nimajo nič "sredinskega" niti nič "povezovalnega": so preprosto Janševa strategija, da vlada še naprej tako udobno, kot je vladal zadnji dve leti, z virusom kot glavnim virom moči, z odloki namesto zakonov in brez zadržkov, da svoje prostaške manire kaže še v evropskih okvirih. Priznati mu je treba vsaj to, da se je učil iz prakse. Janševa vlada in njeni ministri (zlasti finančni) ne obvladajo niti osnov aritmetike, saj sicer ne bi naredili takih osnovnošolskih napak, kot je ta, da so za mlade zdravnike izračunali nižje plače kot za babice: toda tega znanja morda res ne potrebujejo, zadostuje individualno seštevanje. Politika te vlade, kar se tiče javnih medijev, sodstva, lokalne uprave, gospodarstva, policije in vojske, je izrazito dolgoročna in nikakor ni predvideno, da bi jo prekinil nastop neke druge vlade. "Zeleno" in "digitalizacija" sta drugi dve mastni laži, s katerima se namerava Janša prebijati skozi evropske institucije.
V bodoči koaliciji bo Janša vsaj na začetku moral sprejeti nekatere kompromise, tako da bomo namesto kupa šalabajzerjev, od teologov do metromanekenov in nepomembnega možnega davčnega goljufa, verjetno videli vse preveč znanih obrazov iz smrdljivega sredinsko-povezovalnega kontejnerja. Nato bo vse potekalo v običajnem ministrskem ritmu, ki pa je za Janšo tako nepomemben. Je sploh mogoče karkoli storiti, da ta peklenski načrt ne bi uspel?
Prva in osnovna stvar bi bila takojšnja obnovitev načrta za strmoglavljenje vlade še pred volitvami, natančneje čim prej. Toda zdi se, kot da je objava datuma volitev ohromila sile, ki bi lahko povzročile padec vlade. S predčasnim padcem vlade bi odpadla tudi sredinsko-povezovalna koalicija, vsaj njen večji, labilni del.
Celo če bi čakali do aprilskih volitev, bi lahko tehnična vlada popravila veliko ključnih posegov v okviru Janševega projekta oziroma izvedla resno kadrovsko čistko ali cunami, kar vam je ljubše: hinavsko bi bilo skrivati ta nujni in za vse državljane koristni postopek, toda še huje bi se ga bilo sramovati. Brez tega diktature ni mogoče izkoreniniti. Zbogom, vohuni, troli, boti, imen je še preveč. Drugič, v vsakem primeru bi ravnali neodgovorno in fatalistično, če bi vse prepustili volitvam oziroma enačbi s tremi neznankami. Parlamentarna opozicija bi morala poleg prebujanja pokazati neprimerno več mišic, zlasti na nogah – pameti ima namreč dovolj. In končno, naj se prostovoljno zaposli v Glasu ljudstva: to je nepremagljiva koalicija. Morda bomo popravljali parlamentarno ruševino, morda tudi ne, vendar nedvomno želimo odločati in glede tega se mora opredeliti tudi uradna opozicija. Glasovanje za opozicijo s tem postane ena od obvez gibanja, toda cilji so veliko višji.
Je morda čas za molitve? Mediji, prosimo, nehajte hvaliti sredinsko in povezovalno, ustavite to zastrašujočo laž, ki se nam smeji z Janševo podobo, nehajte vabiti norce pred kamere, ne jemljite resno osebkov, ki vam lažejo, kakor hitro odprejo usta, v svojih medijskih hišah se borite za lastno dostojanstvo, nehajte poudarjati "uravnoteženost", ki je za razumne žaljiva! Predvsem pa uničuje vse, kar je raziskovalno, in duši resnico. Resnica nikoli ni uravnotežena.