Komu na čast se vije prapor Štajerske varde?

Nekoliko trebušasti pripadniki Štajerske varde poleg sekire, strelnega orožja in slovenske zastave nosijo tudi svoj društveni prapor z likom, za katerega so prepričani, da je karantanski panter iz skrite zgodovine.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tit Košir

Verjamejo, da gre za grb slovenske kneževine Karantanije, ki se je nekoč razprostirala na ozemlju vzhodnih Alp. Trditev stoji na majavih nogah in se razblini že ob osnovnem dejstvu, da kneževina Karantanija ni imela protokolarnih simbolov, kot so dandanes grb, himna in zastava. Z oznako "karantanski" je torej tako kot z bavbavom, ki je znotraj votel, okoli pa ga nič ni.

Vojni Muzej Logatec

Ogenj samo še iz gobca

V poznejših časih se je šviganje ognja razširilo še na druge telesne odprtine. V tej obliki (slika 3) lahko žival še vedno občudujemo v grbu Gradca, glavnega mesta Štajerske. Ker pa mora tako pomemben simbol ustrezati tudi modernim pojmom o spodobnosti, so se štajerski politični prvaki leta 1926 odločili, da "zaradi obscenosti" dopustijo ogenj samo še iz gobca. In taka je sedanja žival v štajerskem grbu (slika 4). A dokončno kruti vseeno niso bili. Premoženje v mednožju so pustili nedotaknjeno, čeprav ohlajeno. Prav to moderno obliko lika je prevzel Joško Šavli. A je pri tem naredil majhno, vendar izjemno pomembno spremembo. Iz mednožja živali je odstranil njegovo vsebino. Z drugimi besedami, bitje je kastriral! Lik tako imenovanega karantanskega panterja se je rodil v domišljiji Jožka Šavlija leta 1981.

Ciril Horjak

Izgubljeni spomin

Poglejmo še poglavitno tiho trditev, ali je res, da je ta pohabljena žival simbol slovenskega domoljubja? Številni slovenski Štajerci, ki niso izgubili zgodovinskega spomina, se zdrznejo ob njenem liku. Dobro se namreč spominjajo njegove različice pod znakom kljukastega križa in ob napisu Steirischer Heimatbund (slika 5, vir: Vojni muzej Logatec). Gre za organizacijo, ki je v času druge svetovne vojne skrbela za ponemčevanje Slovencev. Njena naloga je bila duševno, duhovno in politično voditi ljudi ter jih napraviti za zavestne državljane nemškega rajha in polnovredne člane nemške narodne skupnosti. Adolf Hitler, ki si je to zaželel za slovensko Štajersko, bi se smejal od veselja, ko bi gledal današnje Slovence, ki korakajo za zastavo s kastriranim mačkom. Kar niso zmogli njegovi uradniki, policaji in vojaki, delamo zdaj sami.

Znak obveščevalno-izvidniške čete rodovskega bataljona 72. brigade SV.
Revija Obramba
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta