Krivi ste vi!

Parafraziram znano pesem Đorđa Balaševića, rada bi poudarila, da nismo krivi vsi. Z ničemer več ni mogoče prikriti dejstva, da je največji povzročitelj današnjega stanja javnega govora ter z njim celotne politike in vseh njenih posledic, skupaj z odporom, medijski center SDS Janeza Janše, v katerem so Nova24TV in deloma druge televizijske postaje njen portal in parazitski centri, vključno z lokalnimi radijskimi postajami in internetnimi glasili. Ta center že več kot pet let proizvaja kalupe neznanja, nespoštovanja pravil, bestialnosti, žalitev, jezikovne dekadence, spodbujanja k najhujšemu, groženj, sovraštva. Skoraj vsi v politiki, ki niso Janševi, že več kot pet let menijo, da je najbolje, če temu ne posvečamo pozornosti. Ne samo, da je to po njihovem nezrelem in nadutem razmišljanju najboljše, ampak je tudi politično najbolj koristno. Glede nečesa imajo prav, s to sodrgo ni mogoče razpravljati, nesmiselno je zapravljati besede, dialog ni možen. Ravno zato bi morali proizvodnjo sovražnega govora ustaviti, in to na tisti način, na katerega je najbolj občutljiv, če nima popolne oblasti – z administrativnimi in zakonskimi ukrepi. Nobeno izgovarjanje na svobodo govora ni smiselno, če je osnovni cilj prav ukinjanje svobode govora. Nobenega enačaja ni med sovražnim in javnim govorom: eden ne sme obstajati, če bi radi sploh imeli javni govor. Opažanje in opominjanje, da stvari postajajo izrazito škodljive in nevarne, že pet let velja za nepotrebno, smešno, naivno, histerično. Vsi silni politični komentatorji, ki kot La Fontainov žabec pokajo od napihovanja z modrostjo, zmernostjo, dobro odmerjenostjo, koherentnostjo in drugimi odlikami, ki jih pripisujejo sami sebi, so gledali stran, medtem ko je kačje jajce raslo. No, zdaj se je razpočilo in pošast kruli na ves glas. Večina komentatorjev (vsi so moškega spola) se je norčevala iz odporniškega gibanja in ni zamudila priložnosti, da mu očita nedomišljenost. Pošast zdaj zahteva eksekucije, se reži iz svojega državno priznanega brloga, odkrito uporablja jezik nacizma. Janševi mediji pa, ki so medtem dosegli vrhunec mentalne blokade, vse druge razen svojih, pravih nacistov razglašajo za … naciste. Kajti sovražni govor se je povsem polastil oblasti, vlada živi na njem in sedaj, ko je na predsedniškem položaju, ga poskuša izvoziti še v EU. V EU so to takoj opazili, še pred uradnim začetkom predsedovanja. Mednarodni PEN se je po mnogih uglednih novinarskih in kulturnih institucijah in po slovenskem PEN-u odločil opozoriti na status medijev, zlasti STA. Slovenija in modreci komentatorji za to očitno potrebujejo več časa ...

Sovražni govor kot ustoličena in materializirana politična moč danes v celoti vlada, potem ko so korupcija, nepotizem, nespoštovanje zakonov, ustave in osnovnih pravil vedenja ter masovno negativno kadrovanje spremenili državni ustroj Slovenije, da o drugih vidikih te politike niti ne govorim, tudi v tem primeru je seznam neskončno dolg. Sovražni govor ni niti globinsko niti masovno vplival na prebivalstvo, sicer bi po ulicah že patruljirale varde, je pa vladajoči garnituri omogočil prevlado povsod, kjer so bile mehke točke – denimo v javni televiziji. Sovražni govor prevladuje po zaslugi popustljivosti, toposti in domišljavosti moških komentatorjev in "analitikov", torej po zaslugi vladajočega patriarhata, pa prenosa preko poslancev in občasnega kompromisarstva v vseh drugih strankah, razen v eni. Najhujši pri širjenju sovražnega govora je predsednik vlade. Potrebuje govor sovraštva še več? Očitno potrebuje. Na sceno namreč prihaja državno privilegirani nacist.

Akcija javne razstave – lepljenja plakatov z izjavami sicer popolnoma nepomembnega posameznika na okna ministrstva za kulturo – je končno pokazala, do kod je pripeljalo toleriranje sovražnega govora in kriminalna neumnost neposvečanja pozornosti temu. Prišli smo do točke, ko navadni državljan, še posebej pa državljanka, noče več prenašati te smrdljive mešanice neumnosti, sovraštva in strahopetnosti. Mar ni taisti nacist v svoji prijavi dogodkov na proslavi ob dnevu državnosti navedel tudi grozljivo dejanje neke gospe v častitljivih sedemdesetih, ki ga je s torbico surovo udarila po glavi, pri čemer ga policija sploh ni zaščitila pred njo? In potem Tea Jarc ... Resnici na ljubo, v njenem primeru so se odzvale tudi nekatere političarke in novinarke, ki težko prenašajo nedamsko vedenje, so pa po vsemu sodeč manj občutljive za nedžentelmensko vedenje. Na žalost zdaj ni pravi čas niti za nianse niti za milostnost niti za nasmešek.

Kajti sadovi sovražnega govora so hudo strupeni in jih ni mogoče več prenašati. Mediji, ki jih sovražni govor vztrajno označuje za režimske, se niso znali odzvati na petletno krepitev goebbelsovske propagande, zato zdaj, ko ne gre več naprej, nanjo odgovarja odporniško gibanje. In vse to se ne dogaja zato, ker bi izjave državno priznanega in zaščitenega nacista bile hujše od tistega, kar že več kot pet let proizvajata SDS in Janšev medijski center, ampak zato, ker se je vsa politična kasta trudila dokazati, da se nič ne dogaja. Namesto da bi administrativno omejili ali prepovedali vir sovražnega govora, Janša in SDS pa bi se znašla v situaciji, ko bi lahko politično preživela samo, če bi se obnašala v skladu s kolikor toliko veljavnimi pravili, je prav divjanje sovražnega govora ob lažno liberalni indolenci pripeljalo do popolnega razpada politične učinkovitosti SDS in Janševe mentalne strukture. Toda uspeh sovražnega govora je zavedel samo njih, ne pa tudi večine državljanov. Tisti, ki ga zavede sovražni govor, pač mora biti odstranjen iz politične srenje. SDS še ima številke, in naj jih tudi ima, toda takšnim navadam se mora odpovedati v korist vseh. Odporniškemu gibanju se nenazadnje ni treba več ukvarjati s sovražnim govorom, saj se popolnoma upravičeno bori proti realni nevarnosti nacifašizma na vrhu oblasti, nevarnosti za družbo in parlamentarni sistem. Tako se je sovražni govor materializiral - kot para na napi nad štedilnikom, kjer po dolgotrajnem izparevanju ostaneta le maščoba in umazanija. Nato filter v napi zamenjamo. Zdaj je čas za zamenjavo. Minister, ki je bil direktor Nova24TV, bi zdaj rad oblikoval pronacistično policijo, direktor JAK in vodja delegacije za frankfurtski knjižni sejem redno objavlja kolumne na portalu Nova24TV. Določene meje predstavljivega morda še niso bile prečkane, so pa te, ki so že bile, več kot dovolj za naval javnega besa. Ministru za kulturo se ni treba truditi, da bi ubranil svojega priljubljenega hitleroljubnega kulturnega delavca, saj to počne zaman. Vse, kar je bilo treba, je storil že zdavnaj.

Kako je mogoče, da naša družba pet let prenaša in ležerno spregleduje nekaj, kar je tako jasno zgodovinsko zabeleženo, doživeto, preučeno in izmerjeno? Kako je mogoče, da je peščici frustriranih analfabetov, ki krulijo, pijano zavijajo ali histerično tipkajo svoje tvite, tako hladno dopuščeno, da izpovedujejo vse najhujše? V določenem smislu smo imeli kot družba srečo. Široke množice niso sprejele sovražnega govora, niso ga ponotranjile in spremenile v akcijo, toda zadostuje že, če to stori nekaj politično močnih posameznikov. Če je med njimi vzpostavljena hierarhija, znotraj ostane malo prostora za razum in kritiko, ta lahko prideta samo od zunaj. In zakaj ta možnost ni izkoriščena? Če realizacijo sovražnega govora izvede sam vrh oblasti, ne more nič več ustaviti odpora. To je tisti trenutek, ko nihče več ne posluša komentatorjev in "analitikov“ in njihovega modrovanja o pomanjkljivosti tega ali onega vidika odpora. Naj bo to dovolj huda kazen zanje.