Mural s sliko prve žrtve
"Boj se je šele začel. Veliko je padlih, a povej mi, kdo je zmagal. Rovi so se vkopali v naših srcih in vezi med materami, otroki, brati, sestrami so se trgale. Kako dolgo še bomo peli to pesem?" v pesmi Sunday Bloody Sunday o tragediji pojejo irski rockerji U2.
V nedeljo, 30. januarja 1972, so bile v Londonderryju oziroma za zavedne Irce samo Derryju na Severnem Irskem množične demonstracije katoliško zavednih Ircev. Okoli 15 tisoč se jih je zbralo v naselju Creggan in krenili so na marš po mestu, da bi opozorili na pomen človekovih pravic. Pol leta prej, 9. avgusta 1971, je bilo namreč zaradi porasta nasilja na Severnem Irskem uvedeno interniranje brez predhodnega sojenja. To je bil povod za nerede po državi, na katere so britanske oborožene sile odgovorile s streli. A tudi na drugi strani so pripadniki Irske republikanske armade (IRA) samo leta 1971 ubile okoli 30 britanskih vojakov. Neredi so vrhunec doživeli na krvavo nedeljo.
Transparent navijačev Celtica
Razlog za upor vsesplošno pomanjkanje in zatiranje
Za zavedne Irce je bilo mesto Derry utelešenje trpljenja unionistične britanske vladavine. Prebivalci so bili nezadovoljni, saj je bilo mesto prikrajšano za javne naložbe. Niso imeli avtocestnega priključka, bilo je hudo primanjkljaje stanovanj, univerza je bila v protestantsko večinskem mestu Coleraine. V mestu se je zato organiziralo Združenje za državljanske pravice Severne Irske (NICRA). Dobrih deset dni pred krvavim dogodkom je severnoirski premier Brian Faulkner prepovedal vse shode do konca leta, a napovedani shod v Derryju so dopustili, saj so se želeli izogniti večjim nemirom. Odločili so se, da shod, dokler poteka v delavskih četrtih, dopustijo, a ga zatrejo, če se razširi dlje. Na shod je bil poslan 1. bataljon padalskega regimenta britanske vojske, da bi aretiral morebitne izgrednike. Padalci so bili znani po svoji brutalnosti, slab teden prej so v kraju Magilligan blizu Derryja na demonstrante streljali z gumijastimi naboji in jih brutalno pretepali.
Napis, ki opozarja na nepravico v Derryju
Streljali na neoborožene ljudi
IRA je pred demonstracijami po celem mestu postavila barikade, da bi vojski in tudi novinarjem preprečila vhod v Derry. Shod se je pričel okoli 14.45 v naselju Creggan, in ko so se demonstranti bližali središču mesta, so se srečali z vojsko. Na kamenjanje demonstrantov je vojska odgovorila z gumijevkami. Do tedaj nič nenavadnega, a okoli 16. ure je vojska gumijaste naboje zamenjala s pravimi in odprla ogenj. Čeprav jim je bilo ukazano, naj ločijo miroljubne demonstrante od izgrednikov, tega niso storili in nastal je kaos. V vsesplošnem streljanju je bilo ustreljenih 26 ljudi, 13 jih je umrlo na kraju protesta, eden štiri mesece kasneje.
Leta 1998 je bila uvedena preiskava, imenovana Saville. Trajala je kar dvanajst let in leta 2010 se je izkazalo, da pred začetkom streljanja vojska ni izdala nobenega opozorila in da je bilo vseh 26 ustreljenih neoboroženih. Izstreljenih je bilo več kot sto nabojev v samo desetih minutah. Ranjence so ljudje odvlekli do bližnjih domov in bolnišnice. Vojska in tudi tedanji britanski premier Edward Heath sta trdila, da je vojska le odgovorila na bombe in strele demonstrantov. Preiskovalci so ugotovili, da so vojaki najverjetneje streljali iz strahu in nepremišljenosti. Iz poročila je razvidno tudi, da je nekaj članov IRE sicer streljalo na vojsko, a so streli tarče zgrešili.
Vojak F. osumljen umora petih ljudi
Po objavi poročila preiskave Saville je severnoirska policija začela še preiskavo umora. Novembra 2015 so priprli enega od vojakov in ga zasliševali o smrti treh demonstrantov. V zameno za varščino je bil hitro na prostosti. Tožilstvo je marca 2019 objavilo, da so zbrali dovolj dokazov, da vojaka F. obremenijo z dvema umoroma, preiskava mu je pripisovala skupaj pet umorov. Julija 2021 je tožilstvo zaradi pomanjkanja dokazov odstopilo od pregona vojaka F. Nedolgo zatem je britanski poslanec Socialdemokratske in laburistične stranke (SDLP) Colum Eastwood, sicer iz Derryja, v parlamentu razkril identiteto vojaka, s čimer je dvignil veliko prahu.
"Ne bomo utihnili"
Na petdeseto obletnico preteklo nedeljo so se svojci ubitih in podporniki udeležili spominskega shoda po Derryju. Izpostavili so, da mora obstajati pravica in da bodo pri britanski vladi vztrajali, da uvede nezastaralni rok, je poročal Irish Times. "Poskušajo zanikati zločin, saj jih je strah resnice," je na shodu poudaril Mickey McKinney, brat ubitega Williama. "Ne bomo odšli in ne bomo utihnili," je še bilo slišati, kot je poročal Times. Vence so pri spomeniku v ulici Bogside položili irski premier Michael Martin, vodja opozicije in predsednica stranke Sinn Fein Mary Lou McDonald, irski zunanji minister Simon Coveney, poslanec Colum Eastwood in drugi. Unionistov ni bilo in premier Martin je komentiral, da bi bilo koristno, če bi prišli. Družinam žrtev je izrazil podporo v iskanju pravice in odgovornosti ter izpostavil, da bi morali krivci odgovarjati za svoja dejanja. "Ne verjamem v amnestije za nikogar in verjamem v postopek sodišč in pravosodja," je še dejal prvi mož irske vlade, konservativec Michael Martin.
Žrtve
Patrick Doherty (31)
Gerard Donaghy (17)
John Duddy (17)
Hugh Gilmour (17)
Michael McDaid (20)
Kevin McElhinney (17)
Bernard McGuigan (41)
Gerard McKinney (35)
William McKinney (26)
Michael Kelly (17)
William Nash (19)
James Wray (22)
John Young (17)