Najprej se sicer vprašaš, ali ni to morda prezahtevno. Toliko vsega je bilo že povedano. Več, kot je bilo njegovih zbranih del, ki jih ni nikoli napisal. Toliko žolča in toliko hvale ni bil na prostoru nekdanje Jugoslavije verjetno deležen še nihče. V tujih medijih zagotovo ne. Menda sta si le on in Nikola Tesla prislužila častno mesto na naslovnici ameriške časopisne ikone Time.
Znamenit je tekst Franceta Bevka, kjer sarkastično opisuje Titov delovnik. Najprej našteje, kaj vse počne, koliko vmes počiva. Vse skupaj pa izpade tako, da je bil Tito velik uživač, ki spričo prebiranja časopisov, pogovorov s sodelavci, sprejemi delavcev, s katerimi čveka v nedogled, podobno kot z mladinskimi odposlanci, potrebuje čas za počitek, da si končno, v svojem kinu, skupaj s soborci ogleda kakšen film. Vmes pa so seveda dolga časovna obdobja, ko mora revež tudi kaj pojesti, spiti kavo. Vse to je Bevk spisal na način, da je indoktrinirani množici, brez (samo)refleksije vse skupaj delovalo samoumevno in nehote so Tita pomilovali in oboževali njegov nadčloveški napor. Skratka njegov delovnik je bil nasprotje drugemu duhovitemu opisu, ki si ga je namenil znameniti Janez Rugelj kar sam. Opisal ga je tako, da njegove dejavnosti - ki naj bi nam ali pa pacientom sugerirale, kako preživeti dan na zdrav način - nekako ne bi stlačili v 24 ur. Ko sem si sam preračunaval, kaj vse počne čez dan, sem namreč s preprostim seštevkom prišel do 24-urne dnevne dejavnosti, ki človeka utrudi in si potemtakem zasluži krepilnih deset ur dodatnega spanja. Rugljev dan bi potemtakem moral trajati vsaj 34 ur. Oba zapisa pa sta vsebovala elemente mitičnega ali pa magičnega realizma, če smo nekoliko sodobnejši.
Človek je do trenutka, ko je bil star 51 let in je prevzemal odgovornost poveljnika odporniške vojske, doživel več, kot običajno doživi ducat poprečnih smrtnikov. In to, spoštovani, človeka izoblikuje, preoblikuje, izgradi, ubije in ponovno postavi pokonci
