Lahko kupimo 16 takšnih bank, kot je NLB

Še do srede, 7. novembra, imajo državljani čas, da kot mali vlagatelji kupijo delnice Nove Ljubljanske banke (NLB) in tako postanejo lastniki največje banke v državi. Za institucionalne vlagatelje (banke, sklade) bo knjiga naročil odprta zadnji dan, 8. novembra, vendar so v NLB pojasnili, da roke lahko tudi podaljšajo.
Prvi so se v desetih poslovalnicah, kjer je delnice mogoče vpisati, oglasili že prvi dan, ko se je začela prodaja, to je v ponedeljek, 29. oktobra. Tako velikega interesa kot pred enajstimi leti, ko so ljudje v dolgih vrstah čakali na nakup delnic Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), za delnice NLB med malimi vlagatelji ni. Država kot prodajalka na to očitno tudi ne računa. Ob tem, da je za nakup le deset dni časa, so v tem tednu še počitnice in dva praznika. Če bi pričakovala veliko zanimanje državljanov za nakup delnic NLB, bi za prodajo določila daljše obdobje in vpis omogočila v več kot desetih poslovalnicah.

Enkrat že ostali praznih rok

Cena za delnico NLB od 51,50 do 66 evrov predstavlja 68 do 88 odstotkov njene knjigovodske vrednosti, ki je sredi leta bila 75,40 evra. Lani, ko je NLB prodajala vlada Mira Cerarja, je bil cenovni razpon za delnico višji – med 55 in 71 evri ob knjigovodski vrednosti delnice 65,50 evra. Vlada Mira Cerarja je postopek prodaje NLB ustavila, ker je ocenila, da ta cena ni bila primerna. Predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidia Glavina letos pojasnjuje, da je država kot odgovorna lastnica spoznala, da je bilo tveganje preveliko, zato je bila odločitev o ustavitvi prodaje korektna. Tveganje, ki je bilo preveliko, so tožbe hrvaških varčevalcev. Letos tega tveganja ni več, ker je bil sprejet zakon o zaščiti državne naložbe v NLB.
Država delnice NLB kljub temu prodaja po nižji ceni kot lani. Analitiki so ocenili, da ceno za delnico narekujejo razmere na kapitalskih trgih, ki so se v zadnjih tednih precej poslabšale. "Zato lahko rečemo, da je ponujeni razpon predvsem odraz trenutnih razmer, in ne samega poslovanja banke," je po poročanju STA pojasnil Matej Šimnic iz Alte Invest. Če bo država banko prodala po ceni 51,50 do 66 evrov za delnico, bo zanjo iztržila med 1,03 in 1,32 milijarde evrov. To je kar precej manj, kot je vanjo vložila leta 2013. Takrat jo je dokapitalizirala z 1,55 milijarde davkoplačevalskih evrov.

Dokaz o kapitalski trdnosti

Po neuradnih informacijah STA se za nakup delnic NLB zanimajo slovenski nedržavni institucionalni vlagatelji, interes naj bi izkazali tudi institucionalni vlagatelji iz regije. Med njimi naj bi bili hrvaški pokojninski skladi.
Zdaj je NLB v stoodstotni državni lasti. Državljanom kot malim vlagateljem država ponuja za odkup deset odstotkov delnic banke, preostale delnice ponuja institucionalnim vlagateljem. Na prodaj je najmanj 50 odstotkov in ena delnica in največ 75 odstotkov minus ena delnica. NLB ima v Sloveniji 23,2-odstotni tržni delež, poslovalnice ima še v Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Črni gori, Srbiji in na Kosovu.
Država mora prodati 75 odstotkov minus eno delnico NLB na zahtevo Evropske komisije. Ta je njeno prodajo določila kot pogoj leta 2013, ko je slovenski državi odobrila dokapitalizacijo banke z davkoplačevalskim denarjem, kar je po njenih pravilih državna pomoč. Država bo tudi po prodaji z deležem 25 odstotkov in eno delnico ostala največja lastnica NLB. To ji nalaga strategija upravljanja kapitalskih naložb, ki jo je sprejel državni zbor. V njej je navedeno, da bo država lastnica 25 odstotkov in ene delnice NLB, preostala lastnina banke pa bo razpršena na deleže, ki bodo manjši od državnega. Državi naj bi delež 25 odstotkov in ena delnica omogočal, da bo v svojih rokah obdržala glavno besedo pri ključnih poslovnih odločitvah banke.

Obljubljen 12-odstotni donos

Aprila so iz NLB sporočili, da so v letu 2017 na ravni skupine dosegli 225 milijonov evrov dobička, kar je še enkrat toliko kot leto prej. Leto 2017 je bilo četrto leto zapored, ki ga je končala z rastjo dobička. Med glavnimi razlogi so navedli zmanjšanje deleža slabih posojil (to so posojila, za katera v banki ne morejo računati, da jih bodo dobili vrnjena) in znižanje stroškov. Uprava banke se je aprila tudi pohvalila, da količnik skupnega in količnik najbolj kakovostnega kapitala znaša 15,9 odstotka, kar je več od zahtev regulatorja. To je dokaz, da je NLB kapitalsko trdna.
Pomemben pokazatelj cene delnic NLB bo njihova uvrstitev na borzo. Predvideno je, da bodo začele kotirati na Ljubljanski in Londonski borzi 14. novembra. Ključno bo seveda gibanje cene na Londonski borzi. Med tistimi, ki jo bodo določali, bo nedvomno tudi kar nekaj špekulantov.
Po mnenju nasprotnikov prodaje je še vedno na mizi tudi možnost, da sedanja vlada Marjana Šarca prodajo NLB ustavi in Evropski komisiji sporoči, da njenih zahtev ne bo izpolnila. V tem primeru bi v Bruslju državno pomoč iz leta 2013 razglasili za nezakonito, od NLB pa bi zahtevali vrnitev denarja v državni proračun. Znesek, ki bi ga banka morala vrniti, bi bil nižji od 1,55 milijarde evrov, kolikor je prejela leta 2013. Od tega zneska bi namreč morali odšteti znesek izplačanih dividend državi in ovrednotiti izpad dohodkov banke zaradi omejevalnih ukrepov za poslovanje banke, ki jih je prav tako zahtevala Evropska komisija. Glede na to, da ima v bilancah okrog pet milijard evrov rezerv, bi NLB državno pomoč lahko vrnila brez težav. Če bi bilo treba, bi jo lahko vračala tudi po obrokih.