Veliko tolšče in malo mesa je na 378 straneh osnutka nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost brez prilog. Ta načrt bo, ko ga bo odobrila Evropska komisija, podlaga za črpanje denarja iz evropskega sklada za okrevanje, v katerem ima Slovenija do konca leta 2026 na voljo 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil.
Vlada v osnutku nacionalnega načrta predvideva porabo tega denarja za reforme in naložbe na devetih področjih. Največ nepovratnih sredstev (711 milijonov evrov) predvideva za trajnostni in zeleni prehod. Za digitalizacijo ima predvidenih 344 milijonov nepovratnih evrov, za izobraževanje, raziskave in inovacije pa 325 milijonov evrov. Za zdravstveni sistem predvideva 202 milijona nepovratnih evrov.
Največ posojil (1,5 milijarde evrov) je vlada v osnutku nacionalnega načrta predvidela za reforme in naložbe za trajnostni prehod. Za podpore podjetjem bi se prek Bruslja zadolžila za 850 milijonov evrov in za digitalizacijo za 205 milijonov evrov. Konkretnih projektov je v osnutku nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost nasploh malo.
Za "krepitev odpornosti trga dela", ki je naveden kot prvo poglavje, vlada predvideva 29 milijonov evrov nepovratnih sredstev. S tem denarjem namerava izvesti ukrepe "za podaljševanje delovne aktivnosti in hitrejši vstop mladih na trg dela, zniževanje ogroženosti zaposlitve posebnih ciljnih skupin (invalidov) in skrb za varnost ter zdravje pri delu".
Že iz same formulacije izhaja, da bodo predvideni ukrepi v glavnem v prid kapitalu, ki zaposlene obravnava kot strošek. To ni posebnost v Sloveniji, ampak je to politika EU, čeprav se v Bruslju v zadnjih letih širokoustijo s stebrom socialnih pravic. Države imajo kljub temu manevrski prostor, da to področje urejajo po svoje z več socialnega čuta, saj so pristojnosti EU precej omejene.
Za zdravstveni sistem je v osnutku nacionalnega načrta za odpornost predvidenih 202 milijona evrov nepovratnih sredstev. Od tega 80 milijonov evrov za "krepitve kompetenc zdravstvenega osebja z namenom celovitega pristopa pri razbremenitvi primarnega zdravstvenega varstva", kar dejansko pomeni, da bo večina ljudi še težje prišla do osebnega zdravnika kot zdaj, ker bo del njegovega dela prevzela za to sicer dodatno usposobljena, a že zdaj preobremenjena medicinska sestra oziroma bo zdravnik prek telemedicine svojim pacientom v glavnem na voljo prek telefona in spleta. Tudi to je v skladu s politiko Bruslja.
Za novi oddelek za infekcijske bolezni v Mariboru 50 milijonov evrov
Za gradnje, opremo, vozila in ostala investicijska dela na področju zdravstva je v osnutku načrta predvidenih 122 milijonov evrov. Od tega je za "nadomestno novogradnjo stavbe oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Maribor", ki naj bi bila končana v drugi polovici leta 2025, predvidenih 50 milijonov evrov.
Za področje socialnega varstva in dolgotrajno oskrbo je predvidenih 99 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Za zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih, 59 milijonov evrov, za gradnjo negovalnih domov z opremo pa 40 milijonov evrov. Konkretni projekti v osnutku niso navedeni.
Spremembe so zlasti neugodne za države, ki so že po starem sistemu počasnejše pri črpanju sredstev iz evropskih skladov. To seveda niso bogatejše članice
Precej obširno je poglavje za podpore podjetjem. Za ta namen so predvidena v glavnem posojila (850 milijonov evrov), nepovratnih sredstev bi vlada zanje namenila 187 milijonov evrov. Med ukrepi je predvideno spodbujanje investicij v krepitev odpornih verig vrednosti na področju oskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, ki zajema investicije v organizirano zbiranje, pripravo, predelavo, distribucijo in prodajo kmetijskih proizvodov in živil. Poseben poudarek bi namenili boljšemu organiziranju in povečanju ponudbe ekoloških proizvodov v verigah vrednosti. Namen tega ukrepa je vsekakor pravi, vendar pa bo treba narediti kaj več, da bodo obstoječi in novi pridelovalci domače, predvsem ekološke hrane lahko s svojimi prihodki preživeli in se razvijali.
Vlada v osnutku nacionalnega načrta za okrevanje predvideva 5,3 milijona evrov za ustanovitev nacionalnega inštituta za hrano. Zakaj nalog, ki naj bi jih opravljal novi inštitut, ni mogoče izvesti v obstoječih institucijah, ni razloženo.
Projekt za Impol in Talum
Konkreten projekt na področju podpore podjetjem je vzpostavitev pilotnega centra za napredne strjevalne tehnologije lahkih kovin SiPCAST, ki naj bi omogočal vključevanje in povezovanje zainteresiranih podjetij s področja lahkih kovin in zlitin ter zagotavljal podporo celotni kovinskopredelovalni industriji. Izvedli bi ga v občinah Slovenska Bistrica in Kidričevo, kjer sta podjetji Impol in Talum. Za projekt je predvidenih 12,8 milijona evrov.
Da morajo države v svojih nacionalnih načrtih za trajnostni in zeleni prehod nameniti vsaj 37 odstotkov vseh odhodkov in za digitalizacijo vsaj 20 odstotkov vseh odhodkov, zahteva Evropska komisija. Kaj je res zeleno in trajnostno in kaj so tako imenovane zelene laži, ki so jih prek svojih lobistov v strategije in predpise EU spravili koncerni, za evropske uradnike, ki bodo ocenjevali nacionalne načrte, seveda ne bo pomembno. To pa ne pomeni, da je na nacionalni ravni prepovedano ločevanje zrnja od plev.
Za trajnostni in zeleni prehod vlada v osnutku nacionalnega načrta med drugim predvideva vlaganja v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije v gospodarstvu (115 milijonov evrov), v trajnostno prenovo stavb (700 milijonov evrov), v vzpostavitev trajnostne mobilnosti (175 milijonov evrov), povezljivost (510 milijonov evrov).
V okviru tega poglavja predvideva gradnjo neprofitnih stanovanj. Med konkretnimi projekti sta omenjeni stanovanjska soseska pod Pekrsko gorco in gradnja najemnih stanovanj Maribor Novo Pobrežje.
V poglavju za trajnostni in zeleni prehod je v osnutku načrta predvidena še ena nova institucija, in sicer NextGen gozdarstvo (Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov). "Novi center bo služil tako raziskovalcem, strokovnjakom področja in drugim deležnikom, ki bodo s to investicijo pridobili moderna orodja," piše v osnutku nacionalnega načrta. Za investicijo je predvidenih pet milijonov evrov nepovratnih sredstev. Nekdo si je očitno zaželel še eno institucijo za priklop na državne jasli.
Za oskrbo s pitno vodo in kanalizacijo je predvidenih 140 milijonov evrov kot "dodatni finančni viri za projekte lokalnih skupnosti v okoljsko infrastrukturo". Konkretni projekti niso navedeni.
Za prehod v krožno gospodarstvo je predvidenih 213 milijonov evrov. Ta sredstva želi vlada med drugim porabiti za izboljšanje sistema za ravnanje z odpadki, za program za dvig domače predelave lesa, za izkoriščanje geotermalne energije za pridelavo zelenjave v rastlinjakih.
Za zimzeleni projekt za povečanje domače predelave lesa 88 milijonov evrov
Konkretne investicije na področju ravnanja z odpadki niso navedene, je pa navedeno, da bi vlada sredstva med drugim porabila za sežigalnice, odlagališča pepela, ki bo nastal pri sežiganju komunalnega blata. Za zimzeleni projekt za povečanje domače predelave lesa je predvidela 88 milijonov evrov. Za izkoriščanje geotermalne energije za pridelavo zelenjave v rastlinjakih je predvidenih 3,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, za financiranje ene do dveh vrtin. Če bo projekt uspel, bo vsekakor dobrodošel, a potrebna bo tudi nadgradnja, da pridelovalcem pridelek zaradi uvoza tujih poceni presežkov ne bo ostajal neprodan.
Trajnostna mobilnost je eno od ključnih področij, ki jih zahteva Evropska komisija, zaradi tega v nacionalnih načrtih za okrevanje nikakor ne bo smela manjkati. V osnutku slovenskega nacionalnega načrta je predvidenih 6,3 milijona evrov nepovratnih sredstev za ustanovitev upravljavca integriranega javnega potniškega prometa (IJPP), ki seveda za državljane zdaleč ne pomeni, da bodo končno dočakali boljši in predvsem sodobnejši javni potniški promet.
Za železniško infrastrukturo je predvidenih 162 milijonov nepovratnih evrov. S tem denarjem bi vlada nadgradila železniški postaji Grosuplje, Domžale in v prvi fazi tudi železniško postajo Ljubljana ter glavno železniško progo Ljubljana-Jesenice.
Za nakup električnih vozil in gradnjo polnilnic zanje vlada predvideva 5,75 milijona evrov. Kako bo projekt izvedla, je zelo nedorečeno. "Za nabavo e-vozil in postavitev polnilne infrastrukture je treba preveriti pogoje v lokalnih električnih omrežjih o možnosti za postavitev polnilne infrastrukture in nato izvesti razpis za njihovo postavitev. Za nabavo e-vozil je treba na trgu preveriti možnosti nabave večjih količin e-vozil in nato izvesti javni razpis," piše v osnutku načrta.
Do boljše povezljivosti z novim letalskim prevoznikom
Povezljivost namerava vlada povečati z dograditvijo avtocestnega priključka Dragomer, drugega odseka tretje razvojne osi od Velenja jug do Slovenj Gradca jug, med regionalnimi cestami je v osnutku nacionalnega načrta navedena investicija v cesto Slovenska Bistrica-Hajdina. Ob nekaterih regionalnih cestah želi vlada urediti še kolesarske steze. Med temi projekti je rekonstrukcija ceste Murska Sobota-Gederovci in Lendava-Pince. Od skupaj 434 milijonov evrov, kolikor vlada želi nameniti za izboljšanje povezljivosti, je 76 milijonov evrov predvidenih za ustanovitev novega nacionalnega letalskega prevoznika.
Drugo področje, ki bo zelo zanimalo birokrate Evropske komisije, ki bodo ocenjevali nacionalne načrte, je digitalizacija. Dali so že vedeti, da ne bodo dovolj vlaganja v sistem za šolanje na daljavo, umetno inteligenco, izboljšanje kibernetske varnosti, ampak pričakujejo veliko širše ukrepe in vlaganja. Vlada v osnutku nacionalnega načrta predvideva sredstva za digitalizacijo podjetij, gradnjo širokopasovnih povezav na redko poseljenih območjih, vzpostavitev pametnih mest in skupnosti. Precejšen del sredstev je predvidenih za digitalizacijo države od ministrstev do javnih institucij.
Za izobraževanje, raziskave in inovacije, ki so združeni v poglavju Na znanju temelječa družba, je predvidenih 494 milijonov evrov. V krepitev znanja in kompetenc, zlasti digitalnih in kompetenc, ki jih zahtevajo novi poklici prihodnosti, bi vlada vložila 226 milijonov evrov, od tega 152 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Za raziskave, razvoj in inovacije je predvidenih 278 milijonov evrov, od tega 173 milijonov nepovratnih evrov.
Posojila za vsaj 100 turističnih podjetij letno
Za turizem in kulturo, ki je zadnje poglavje, je predvidenih 340 milijonov evrov, od tega 140 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Med cilji vlada predvideva prenovo vsaj 3000 kilometrov planinskih poti, prenovo vsaj 50 planinskih koč, 30 zaključenih projektov za prestrukturiranje gorskih centrov v celoletne gorske destinacije za aktivni turizem. Posojila so predvidena za vsaj 100 turističnih podjetij letno.
Na Evropski komisiji že vseskozi poudarjajo, da denarja državam članicam ne bodo nakazali, če hkrati z naložbami ne bodo izvedle tudi reform, ki so jih v letih 2019 in 2020 zahtevali od njih. Vsebino nacionalnih načrtov in s tem, za kaj bo namenjen denar, tako v veliki meri določajo evropski funkcionarji in uradniki.
Slovenija je še na slabšem, ker že leta nima razvojne strategije. Tudi zaradi tega je zelo velika verjetnost, da bodo milijarde evropskih evrov izpuhtele v korist peščice pri koritu, večina sedanjih in prihodnjih generacij navadnih državljanov pa bo prek davkov samo plačevala dolgove. Ves denar, ki ga Bruselj ponuja prek sklada za okrevanje, bo namreč sposojen denar. Tako nepovratna sredstva (Slovenija jih ima na voljo 1,6 milijarde evrov) kot posojila (Slovenija jih ima na voljo 3,6 milijarde evrov) si bo Evropska komisija v imenu držav članic izposodila na finančnih trgih. Ta denar bo treba skupaj z obrestmi vrniti in vir za vračilo so žepi davkoplačevalcev.
Nasploh je glavna pomanjkljivost osnutka nacionalnega načrta trezna in realna presoja, kaj je v tako kratkem roku, kot ga pokriva evropski načrt za okrevanje, realno sploh mogoče izvesti. Problem je tudi, da nima neke rdeče niti. Evropska komisija namreč opozarja, da naj bi bilo kar 70 odstotkov nepovratnih sredstev odobrenih do konca prihodnjega leta, preostalih 30 odstotkov pa do konca leta 2023.
Za pripravo nacionalnega načrta za okrevanje je časa še slaba dva meseca. Četudi bo Evropska komisija ta rok podaljšala, to ne bo pomagalo veliko, če ne bo podaljšan tudi rok za odobritev in porabo denarja. Vsekakor se je priporočljivo osredotočiti na projekte za porabo nepovratnih sredstev.
Težave so tudi posledica spremembe sistema
Za težave pri pripravi načrtov, s katerimi se po besedah predstavnikov Evropske komisije soočajo v vseh državah članicah, so v precejšnji meri nedvomno odgovorni tudi v Bruslju, ker so se odločili za uvedbo novega sistema za odobritev načrtov in projektov ter s tem nakazila denarja. Pri roku za porabo denarja do konca leta 2026 ta odločitev bolj kot željo po čim večji pomoči državam pri premagovanju krize odraža namen, da bi čim več denarja ostalo neporabljenega. Spremembe so zlasti neugodne za države, ki so že po starem sistemu počasnejše pri črpanju sredstev iz evropskih skladov. To seveda niso bogatejše članice.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
