Poslanci koalicije KUL s prvopodpisanim Francem Trčkom (SD) so danes še pilili svoj predlog priporočil v zvezi s pripravo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki ga želijo obravnavati na izredni seji državnega zbora. Zahtevo za sklic izredne seje nameravajžito vloi v tem tednu. Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost bo podlaga za črpanje sredstev iz evropskega instrumenta za okrevanje, v katerem ima Slovenija na voljo 5,2 milijarde evrov.
Mnenja o prioritetah v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost so danes na virtualnem zasedanju izmenjali ministri za finance članic EU. Zakonodaja za mehanizem za okrevanje bo po poročanju STA predvidoma začela veljati v petek. Od takrat bodo lahko države članice uradno posredovale svoje načrte evropski komisiji, praviloma morajo to storiti do konca aprila, komisija pa naj bi nacionalne načrte ocenila v dveh mesecih.
Podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis je vnovič poudaril, da bodo morali nacionalni načrti, ki jih bodo posredovale države članice v potrditev, nasloviti vsa priporočila, ki so jih dobile od evropske komisije, navesti, kako bodo pripomogle k zelenemu in digitalnemu prehodu, ter zagotoviti ustrezno ravnotežje med reformami in naložbami.
Da je Slovenija pri pripravi načrta za okrevanje v stalnem stiku z evropsko komisijo, upoštevala bo predvideni časovni okvir in vsa navodila, je po poročanju STA povedal Andrej Šircelj, si pa želi, da ne bi bilo preveč birokratskih ovir. Kdaj bo načrt v Bruslju, ni želel napovedovati. "To ni tekmovanje, niso olimpijske igre," je poudaril. Trček glede sredstev za okrevanje razlaga, da je to razvojni denar, in če ga bomo zabetonirali, kar izhaja iz osnutkov načrta, ki ga pripravlja vlada, bo to zgodovinsko izgubljena priložnost.
Mrak, Wostner: Recept "kdor prvi pride, prvi melje" ni dober
Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mojmir Mrak in dr. Peter Wostner iz vladnega urada za makroekonomske analize (Umar) sta po besedah pripravljavcev priporočil za izredno sejo državnega zbora že avgusta lani opozorila, da "bo razpoložljivih sredstev resda veliko, kar pa nikakor ne bi smel biti razlog za njihovo lahkotno dodeljevanje po logiki 'prvi pride (s pripravljenim projektom), prvi melje', da kakšnih drugih bolj politično dopadljivih ali lobistično iniciranih logik niti ne omenjava".
Korupcijska tveganja in pomoč komisije
V pripravi dokumenta so bili po mnenju kritikov nekateri vidni strokovnjaki postavljeni na stranski tir. Viri blizu vlade vedo tudi povedati, da naj bi bil eden od argumentov, da vlada s svojega dokumenta ne umakne oznake zaupno, strah, da bi v njem lahko našli preveč korupcijskih tveganj.
Evropska komisija Slovenijo poziva, naj zaprosi za pomoč pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje, saj imajo države članice pri pripravi na voljo tudi tehnično pomoč evropske komisije. Prošnjo lahko pošljejo do konca oktobra.
V nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost bi po njunem mnenju morali ključni poudarek dati "pametnemu", to je gospodarstvu, ki je usmerjeno v raziskave, razvoj in inovacije, vključno s podjetništvom, ter digitalizaciji in prehodu v krožno gospodarstvo in družbo. Ko gre za javne izdatke za raziskave in razvoj, se namreč Slovenija zdaj ubada z velikim zaostankom vlaganj tudi v primerjavi z Estonijo, Češko in Hrvaško.
Slabo tudi pri digitalizaciji in prehodu v krožno gospodarstvo
Ker zaostaja tudi pri digitalizaciji, še posebno, ko gre za mala in srednja podjetja, pa tudi pri prehodu v krožno gospodarstvo, bi v nacionalnem načrtu za okrevanje za to bilo treba nameniti okvirno 44 odstotkov vseh nepovratnih sredstev - prek 2,6 milijarde evrov, kar bi bil opazen dvig v primerjavi z 32 odstotki, kolikor je bilo za te namene predvideno v obdobju 2014-2020. Od tega bi lahko znotraj kohezijske politike ohranili (absolutno) enak obseg sredstev kot doslej (približno 1,1 milijarde evrov), hkrati pa bi temu področju morali nameniti okvirno tri četrtine sredstev sklada za okrevanje in odpornost, sta pojasnila Mrak in Wostner.
Z več kot podvojitvijo sredstev EU za raziskave, razvoj, inovacije, podjetništvo, digitalizacijo in prehod v krožno gospodarstvo in družbo bi se po njunih besedah Slovenija precej približala ocenjenemu potencialu pospešene rasti. "To pa bi nam lahko, na podlagi povečanih javnih prihodkov, zagotovilo ne samo nemoteno odplačevanje najetih kreditov za infrastrukturo, temveč tudi okrepitev lastnih finančnih kapacitet za vlaganja v potrebne javne storitve," sta razložila.
Prioriteta naj bodo zdravje, okolje, solidarnost, stanovanja
Nacionalni načrt je dokument, ki po svoji naravi presega mandat ene vlade, zato ga je treba po mnenju pripravljavcev predloga za izredno sejo državnega zbora pripraviti ob širokem soglasju celotne družbe, ne le politike. Zdravje, solidarnost, okolje in razvoj bi morali biti prioritetna področja za porabo 5,2 milijarde evrov. S temi sredstvi bi morali poskrbeli za finančno in organizacijsko krepitev javnega zdravstva, saj je epidemija covida-19 pokazala, da ga je treba okrepiti. Pripraviti bi bilo treba 18-mesečni program naložb in modernizacije.
Evropska komisija Slovenijo poziva, naj zaprosi za pomoč pri pripravi načrta za okrevanje
Na področju solidarnosti so potrebne sistemske rešitve za nova najemna stanovanja za mlade, domove za starejše, vrtce in šole, uvedba minimalnega temeljnega dohodka, ukinjanje prekarnih oblik dela, usklajevanje pokojnin.
Na področju okolja bi bilo treba izvesti programe za pospešitev ogljične nevtralnosti, zmanjševanje porabe energije, ozelenitev energetike, uporabo digitalizacije, uvajanje trajnostne mobilnosti, spodbujanje javnega potniškega prometa in posodobitev železniškega omrežja. Razvojni preboj pa bo mogoče doseči s projekti za višjo rast produktivnosti, inovativno podjetništvo, prehod v industrijo 4.0 in 5.0 ter projekti na področju kulture.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
