Mladina in hitlerizem

Mateja Ratej, ZRC SAZU
18.07.2020 04:25

Skupina mladih Ptujčanov iz (slovensko)-nemških družin, starih okrog dvajset let, je na predvečer rojstnega dne Adolfa Hitlerja spomladi 1938 na stolpu proštijske cerkve izobesila skoraj pet metrov dolgo in osemdeset centimetrov široko nacistično zastavo. Za družbo so ji pristavili majhno, okrog trideset centimetrov dolgo jugoslovansko zastavico.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Brošura Hitlerjevci v Sloveniji je izšla ob koncu leta 1937 pod idejnim vodstvom levičarskega študenta ljubljanske univerze Bena Andervalda.

Beograjski državni tožilec Državnega sodišča za zaščito države, ki je po uradni dolžnosti preganjal primere hitlerjevske propagande, je samo deset dni po incidentu na Ptuju mariborskemu okrožnemu sodišču sporočil, da ni našel osnove za kazenski pregon mladih, čeprav je nekaj dni pred tem od ljubljanske uprave policije dobil poročilo, v katerem je med drugim pisalo: "Vsa nemška mladina na Ptuju je hitlerjevsko orientirana."
Kazenski proces zoper mlade ptujske avanturiste se je tako odvijal pred mariborskim sodiščem, obtoženi, ki jih je branila bleščeča zasedba mariborskih nemških odvetnikov, Edmund Kupnik, Eduard Butschar in Franz Brandstetter, pa so bili obsojeni na nekajmesečne zaporne kazni ali zgolj na plačilo denarne. V zadevi zaslišana dijakinja ptujske realne gimnazije Margareta Alter ni skrivala svoje usmerjenosti: "Kar se tiče nemškega dijaštva na tukajšnji gimnaziji, omenjam, da je večina hitlerjansko orientirana. Tudi jaz priznam, da se priznavam k tej ideji, in to iz razloga, ker je Hitler za Nemce mnogo storil. Med dijaštvom se o tem precej debatira in omenjam ilustracijo, da sta na primer osmošolca Jeza Franc in Šiftar Ivan, ki sta Slovenca, decembra prošlega leta v gimnaziji razpečala nekoliko brošur Hitlerjevci v Sloveniji, ki sem jo deloma čitala."
Brošura Hitlerjevci v Sloveniji je izšla ob koncu leta 1937 pod idejnim vodstvom levičarskega študenta ljubljanske univerze Bena Andervalda in je bila že v januarju naslednjega leta z odlokom ministra za notranje zadeve Antona Korošca, ki je v tistih letih napenjal vse sile proti komunizmu, prepovedana, medtem ko se je Andervald zagovarjal pred ljubljanskim sodiščem. Besedilo na osemindvajsetih straneh je bilo pravzaprav zbirka kratkih poročil o hitlerizmu iz nekaterih najbolj izpostavljenih slovenskih mest: Maribora, Ptuja, Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Kočevja, Celja, Šoštanja, Hrastnika, Ljubljane in Jesenic. Kot je bilo značilno za tedanjo komunistično dikcijo, so pisci (verjetno Andervald) že uvodoma brez ovinkarjenja zapisali: "Hitlerjevci hočejo Slovenijo! Vemo, da se bo zdela mnogim, premnogim ta trditev pretirana. Toda prav zato, da to trditev dokažemo, da pokažemo, kako vsestransko se oni pripravljajo za zavzetje Slovenije z mečem v roki, prav zato izdajamo to knjižico. Zlasti pa jo izdajamo zato, da bo vzdramila vse Slovence in jih pomagala združiti proti skupnemu sovražniku, ki nam preti vzeti naš slovenski jezik, našo slovensko kulturo, našo svobodo in naš kruh. Hitlerjevci hočejo Slovenijo. Ona bi jim odprla pot na Balkan, na Jadran in v Sredozemlje, ona bi jim olajšala Drang nach Osten – pot do tujih bogastev."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.