Napad(i) na znanost: Po bonbonierah še nekaj proračunsko polnjenih šamrol

V le nekaj dneh so na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) nastavili v. d. direktorja po svoji meri. Člani upravnega odbora agencije so kar dvakrat kot najprimernejšo kandidatko za vodilni položaj predlagali dr. Lidijo Tičar Padar, več let namestnico direktorja agencije, a ker očitno ni bila po volji politike, je vlada najprej zamenjala štiri neposlušne člane upravnega odbora. Novoimenovani člani so kasneje za v. d. direktorja agencije izbrali dr. Mitjo Lainščaka, ki ga je predlagalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Je bila zamenjava skladna z ustavo?

"Zamenjava večine članov v upravnem odboru agencije na način, kot je bil izveden, je grob poseg v avtonomijo agencije," poudarja dr. Jana Kolar, ena izmed štirih zamenjanih članov upravnega odbora. Agencija je pri svojem delu namreč avtonomna. Država sicer imenuje njene člane, a potem ti delujejo nepristransko v javnem interesu, neodvisno od ustanovitelja, pojasnjuje sogovornica z odličnimi referencami. Dr. Jana Kolar je direktorica mednarodne raziskovalne infrastrukture CERIC-ERIC in vodi Evropski strateški forum o raziskovalnih infrastrukturah, sestavljen iz predstavnikov držav in Evropske komisije. V letih 2009-12 je bila direktorica direktorata za znanost in tehnologijo in zunanja sodelavka ministrstva pri obeh predsedovanjih Slovenije Svetu EU, 2008 in 2021. Pet let je bila tudi svetovalka avstrijskega ministra in za to delo prejela zlati častni znak za zasluge v Republiki Avstriji, ki ga podeljuje avstrijski predsednik države.

"Pogovorili smo se z vsemi kandidati in smo se strokovno odločili. Odločitev je bila soglasna, tudi drugič. Vlada je sicer menila, da je najbolj primeren zunanji kandidat, kar pa ni predvideno v nobenih kriterijih izbora. Glede na to, da gre za vedejevstvo za največ šest mesecev, v času, ko mora ARRS pripraviti podzakonske akte za izvajanje zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, smo menili, da je najboljši kandidat, ki se na to materijo že zelo dobro spozna," razlaga o delu upravnega odbora Jana Kolar. Kot rečeno je bila Lidija Tičar Padar več let namestnica direktorja agencije. "Po drugi strani kandidat Lainščak, ki ima zelo dobre raziskovalne reference, s svojo predstavitvijo vodenja agencije ni prepričal. ARRS se spopada s hudimi izzivi pri izvajanju svoje temeljne dejavnosti, tudi zaradi pomanjkanja kadra, a to ni bilo med poglavitnimi prioritetami kandidata. Bilo pa je, da mora ARRS postati raziskovalna inštitucija, ki izvaja raziskave, saj da so na ARRS zaposleni tudi doktorji znanosti," pojasni izbor sogovornica. Člani upravnega odbora so se povezali z odvetnico Natašo Pirc Musar, ki bo preverila, ali je bila zamenjava upravnega odbora skladna z našo zakonodajo.

Skrb vzbujajoč trend politizacije

Da je pristojno ministrstvo v tem mandatu že nekajkrat poseglo v avtonomnost slovenskega znanstvenoraziskovalnega sistema z zavrnitvijo soglasja k imenovanjem strokovnjakov na vodstvene položaje in nameščanjem kadrov brez ustreznih strokovnih kompetenc, so opozorili v Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), kjer ostro protestirajo proti razvrednotenju slovenskega znanstvenoraziskovalnega sistema. "Ta vlada že dvakrat ni želela potrditi imenovanja direktorja Pedagoškega inštituta dr. Igorja Ž. Žagarja, čeprav ga je izbral znanstveni svet in potrdil upravni odbor inštituta," spomni direktor Kemijskega inštituta in predsednik KOsRISa dr. Gregor Anderluh. "Kaže se neki trend politizacije, ki nas seveda zelo skrbi."

Kandidat ministrstva za vodenje ARRS slabo pozna raziskovalni sistem in delovanje agencije, s posegi v imenovanje v. d. direktorja agencije se onemogoča normalno in strokovno neodvisno delovanje ARRS, posledično sta ogrožena tudi izpolnjevanje pogodbenih obveznosti za izvajanje raziskovalne dejavnosti ter izvajanje rednih razpisov in priprav podzakonskih aktov v zvezi z zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, naštevajo v KOsRISu, kakšne posledice lahko imajo samovoljne odločitve vlade. Obenem opozarjajo, da na najvišja mesta na ministrstvu in ARRS "imenujejo kadre iz ozke interesne sfere enega najvišjih državnih uradnikov ministrstva po izključno regionalnem ključu, brez širše razprave v strokovni javnosti in z vprašljivimi kompetencami za vodenje tako zahtevnih področij". Tako Lainščak kot nekateri novoimenovani člani upravnega odbora ARRS, pa vodstveni kadri na ministrstvu (štirje od šestih direktorjev direktoratov) prihajajo iz ozkega kroga sodelavcev in kolegov državnega sekretarja na MIZŠ dr. Mitje Slavinca.

"Dogajanja na ARRS so sicer le ena od zadev, ki kažejo na način delovanja in kadrovanja vodstvene ekipe na ministrstvu. Predlogi ministrstva za ustanavljanje regionalnih akademskih znanstvenih unij, ki naj bi se financirale iz proračuna, jasno kažejo na izkoriščanje sistema za zasebne ambicije posameznikov na ministrstvu, nepotrebno porabo proračunskega denarja, namenjenega znanosti, in nadaljnjo fragmentacijo slovenskega akademskega prostora," so še zapisali v sporočilu za javnost KOsRIS.

Ne le o ustanavljanju regionalnih akademskih znanstvenih unij, vse več se govori tudi o nastajanju novih raziskovalnih inštitutov med akterji, ki so blizu trenutni oblasti. Anderluh pravi, da obstoječi inštituti sicer podpirajo odlično znanost, vendar pa je vprašanje ustanavljanja novih raziskovalnih organizacij zelo kompleksno in je potreben premislek, kje, za kakšne potrebe se ustanavljajo: "To je stvar strateških razmislekov, za katere bi pričakovali, da so ustrezno opredeljeni v strateških dokumentih države, kot je denimo raziskovalno inovacijska strategija, v kateri ni bilo govora o tem, da se bodo ustanavljali novi inštituti. Da se to dela izven fokusa strokovne in širše javnosti, ni sprejemljivo." Medtem so na obstoječih inštitutih že sedaj nezadovoljni z reševanjem njihovih aktualnih vprašanj. Če ni mogoče poskrbeti za obstoječe, zakaj bi ustanavljali nove?

Inštitut za industrijo 4.0, krožno gospodarstvo in digitalizacijo

Slavinec v imenovanju novega v. d. direktorja ARRS ne vidi nič spornega, saj gre za "vrhunskega znanstvenika". Tudi to, da sta oba člana Pomurske akademske znanstvene unije in da delata v isti programski skupini na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru, ne: "Imam ozek krog prijateljev, sodelujem pa z marsikom. Moje mnenje in želje pa seveda pri vladi niso bile merodajne, ampak je šlo za skupinsko odločitev." Kaj pa pobude po novih raziskovalnih inštitutih? "Pobude prihajajo nenehno. Ta vlada zagotovo skrbi za decentralizacijo raziskovalnega prostora in izobraževanja. Pri visokošolskem prostoru ima zadnjo besedo Nakvis, zato vse pobude po novih visokošolskih programih usmerjamo na njihova strokovna telesa, da preverijo, ali prijavitelji sploh izpolnjujejo pogoje." Pobud za raziskovalne inštitute je manj, je mogoče razumeti Slavinca: "Če prihajajo kakršnekoli pobude iz katerihkoli regij, so vredne razmisleka. Vlada zagovarja in spodbuja decentralizacijo visokošolskega in raziskovalnega prostora, vendar tam, kjer so za to možnosti, kjer zagotavljajo vsaj minimalne standarde kakovosti." Priložnost bodo dali potencialom, ki so bili doslej spregledani, še pravi.

"V Novem mestu imamo veliko ambicioznih načrtov," odgovarja (pred leti ustanovitelj fakultete za informacijske študije) Borut Rončević, ko ga vprašamo, ali bo ob fakulteti zrasel raziskovalni inštitut. Da je vse odvisno od države, s katero kot pobudniki na to temo redno komunicirajo, pravi. "O tem komuniciramo tudi z lokalnim gospodarskim okoljem, ki nas zelo podpira v naši nameri." Rončević in somišljeniki si želijo inštitut, ki je skladen z usmeritvami, ki jih razvijajo v Novem mestu. "To so teme, kot so industrija 4.0 oziroma nadgradnja tega, krožno gospodarstvo, digitalizacija, prenos tehnologij." Rončević je prepričan, da bi zagotovo zmogli narediti pomemben napredek na področjih, na katerih so bili sedaj zaradi centralizacije zapostavljeni. Na očitke, da se bi s še eno inštitucijo priklopili na državne jasli, pa odgovarja, da nimajo "močne želje, da bi naredili inštitucije, ki bi bile usodno odvisne od proračuna". "Razvijamo inštitucije, ki bodo večino svojih prihodkov ustvarjale z delom za uporabnike. Fakulteta za informacijske študije je od svoje ustanovitve zelo pičlo financirana s strani države oziroma se vidi, da znamo to početi drugače in gremo po tej poti."

Žetoni brez trajne in nasebne vsebine

"Tudi področje znanosti, raziskav in visokega šolstva je žal v tem mandatu, kot vsi drugi družbeni segmenti, spremenjeno v žeton, ki nima nobene trajne in nasebne vsebine, ampak ima samo transakcijsko vrednost ter služi zelo kratkoročnim privatnim ambicijam posameznikov in političnih strank, ki želijo na račun šibitve temeljev države pridobiti volilno korist," razmišlja o aktualnem dogajanju na visokošolskem in znanstvenem področju nekdanji minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Na podoben način so nekateri isti akterji izposlovali ustanovitev edine samostojne javne fakultete v Novem mestu tik pred volitvami 2008, spomni Golobič. "V tem mandatu je vse samo še bolj brutalno in brez potrebe po kakršnemkoli resnem argumentu ali celo samoomejevanju."

Ker je bila visokošolska in znanstvena sfera v veliki meri pripravljena marsikaj pogoltniti in tudi do Nakvisa ni vzpostavila dovolj visokih pričakovanj ali terjala ustrezne ravni kriterijev kakovosti, ker se sfera ni oglašala, ko so posamezne vlade razgrajevale veljavno strategijo, se je spet razbohotila ideja o poplavi novih univerz in visokošolskih ustanov. "Pri čemer je jasno, da Slovenija nima ne finančnih, ne kadrovskih in ne drugih resursov niti za res kvalitetne tri stare javne univerze. To ne pomeni, da ne bi mogli imeti več ustrezno profiliranih visokošolskih ustanov, a ne univerz. Univerze so vendarle vrhunske raziskovalne ustanove, ki implicirajo velik znanstvenoraziskovalni potencial, ki ga niti slučajno ni videti v novokomponiranih projektih pod zastavo Univerza v vsakem mestu. Podobno velja tudi za javne raziskovalne ustanove, inštitute. Krožijo informacije, da je v pripravi ustanovitev kar nekaj novih javnih raziskovalnih inštitutov, ki naj bi imeli poudarjeno regijsko konotacijo. Ob tem, ko se sredstva ne povečujejo, to pomeni absolutno nižanje resursov za relevantne preskoke, za kvalitetno profilacijo obstoječega oziroma tega, kar Slovenija dejansko zmore," dodaja Golobič.

Od Potemkinovih raziskovalnih inštitutov ni realnih rezultatov

Težava žetonizacije je, da ignorira konsekvence Gaussove krivulje v dvomilijonski naciji in si domišlja, da slovenska znanost tekmuje sama s seboj, nadaljuje Golobič: "Da je vprašanje dneva, ali bo slovenska znanost v Prekmurju močnejša kot slovenska znanost v Novi Gorici ali v Novem mestu ali pa v Ljubljani. S podobno fikcijo smo se srečali tudi pri centrih odličnosti. Naša znanost se pač ne meri v internih, domačijskih merilih, ampak se meri evropsko in globalno. Iz tega jasno sledi, da na vseh področjih ne moremo biti v vrhu, na nekaterih pa imamo to kritično maso in akumulirano znanje. A namesto da bi to krepili in izrabili in razvili svoje potenciale, bomo pokrajšali vrhove, razliko pa v neki fikciji razpršili naokoli, da bodo neki samozvani rektorji in direktorji vedrili, oblačili in se igrali lokalne pomembneže. Najvišjo ceno za to pa takoj za znanostjo plačala država in tudi regije na koncu ne bodo imele nič. Od Potemkinovih raziskovalnih inštitutov ni realnih rezultatov."

Pozno in še zmeraj premalo odločno se oglašajo zaposleni v visokem šolstvu in znanosti, meni Golobič. "Tudi sprijaznjenost sfere s status quo je problem, ki deluje kot katalizator tovrstnega obnašanja. Premalo ambiciozne so te ustanove, premalo so zahtevne tudi do države glede pogojev, premalo razmišljajo zunaj okvirov zatečenega stanja. Namesto da bi si zastavili cilj vzpostaviti vsaj eno v svetovnem merilu relevantno pravo univerzo, ki bi združila potenciale najkvalitetnejših inštitutov in posameznih univerz, se bomo morali sprijazniti z nadaljnjim nazadovanjem. To ne bo le igra z ničelno vsoto, ampak z vkalkulirano izgubo." Paradoksalno pri tem je, da tako ministrica Simona Kustec kot državni sekretar Mitja Slavinec, ki sta eden aktivno in ena pasivno udeležena v tem uničevalnem dogajanju, prihajata iz sinekur na javnih univerzah, ki bosta direktno oškodovani s temi rabotami, poudari Golobič. Prepričan je še, da se po vseh predvolilnih bonbončkih in bonbonierah pripravlja še nekaj proračunsko polnjenih šamrol z napisom Inštitut.