”V času korone se je znova pokazalo, kako vsaka kriza še poglablja neenakosti med spoloma. Z delom doma, pomočjo pri učenju, skrbjo za starejše so bile znova neproporcionalno obremenjene ženske. Tudi v poklicih so bile bolj izpostavljene, saj so v negi, zdravstveni oskrbi in trgovinah zaposlene večinoma ženske, pri čemer niso bile zaradi tega posebej zaščitene,” je pojasnila predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Kerin Zabukovec. Na začetku karantene se je število klicev na telefonsko linijo društva sicer zmanjšalo, vzrok pa vidi v tem, da se v času krize družine zaprejo vase. “A izolacija ustvari zelo plodna tla za nasilje, hkrati pa povzročitelji vedo, da so za štirimi stenami manj vidni in lahko to večkrat počnejo.” Začeten upad se je po dodatnem informiranju v javnosti preobrnil v porast, število klicev po tem pa je pokazalo, da je bilo nasilja v času karantene veliko več, ocenjuje. Društvo za nenasilno komunikacijo je zato v tistem času začasno odprlo 24-urno, neprekinjeno telefonsko linijo za žrtve spolnega nasilja, saj so tako lahko klicale ponoči, ko povzročitelji spijo. “To se je izkazalo kot dobra stvar in velika pomoč, zato upamo, da bo to odslej redna praksa.” 24-urna linija je bila s 1. junijem sicer ukinjena, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa nam je sporočilo, da se je prijavilo na razpis za pomoč najbolj ranljivim skupinam (tudi žrtvam nasilja) v času epidemije covida-19 in zmanjševanju njenih posledic, da bi takšno linijo lahko znova vzpostavili. “Na MDDSZ si bomo vsekakor prizadevali, da preučimo možnosti za dosego tega cilja tudi zunaj tega okvirja,” so dodali.
Podobna opažanja kot iz Društva za nenasilno komunikacijo prihajajo tudi iz Društva SOS. “V času karantene se je število klicev povečalo, v nekem obdobju dnevno skoraj za dvakrat. Je pa na začetku nastalo zatišje – žrtve niso mogle klicati zaradi nenehne prisotnosti povzročiteljev. Kličejo nas zaradi povečanega nasilja – kjer je bilo nasilje prisotno že prej, se je intenziviralo; kjer so bili odnosi napeti, je ponekod psihično nasilje preraslo v fizično. V klicih je veliko negotovosti glede prihodnosti, finančna odvisnost žensk se je povečala. Klicateljice so opozarjale na izčrpanost zaradi dodatnih obremenitev tako v službah kot doma, ko je šola potekala od doma. Duševne stiske, ki so bile izražene že v preteklosti, so se v času karantene povečale, precej je bilo klicev mater, ki doživljajo nasilje svojih odraslih sinov. Prisotni so klici zaradi spolnega nasilja – tako nad odraslimi kot nad otroki,” je pojasnila predsednica Maja Plaz.
Analiza policijskih podatkov
• Raziskava Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete v Ljubljani je z analizo policijskih podatkov med 13. marcem in 13. aprilom letos ugotovila porast nasilja v družini: policija je v tem obdobju letos naštela 119 tovrstnih kaznivih dejanj, v petletnem obdobju prej pa povprečno 106.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
