Letos ste naš kandidat za bob leta z izjavo "Praznik združuje. Če razdružuje, ni praznik." Božič razdružuje, če poudari razlike in prepade med ljudmi.
"Božič je postal univerzalni praznik človeštva, tudi v predelih, kjer ni krščanske podstati. Gledaš kitajski Šanghaj, gledaš slike iz Japonske, povsod je božična simbolika. Običajno res gre za od Amerike predelan božič z vso svojo pop kulturo vred, a stik z izvornim vseeno obstaja. Celo v Dohi v Katarju imate velike trgovske centre z božičnimi okraski. Na spletu sem spremljal razpravo med arabskimi kleriki, ali se spodobi, da je v Dohi tudi božično drevo. Eni so rekli, da zaradi turistov iz tujine naj bo, drugi pravijo, da gre za grd tujek v njihovi kulturi. Božič je v zadnjega pol stoletja postal svetovni fenomen in je praznik, ki združuje človeštvo."
Teolog in filozof, pater klaretinec, župnik na Frankolovem. V Rimu je študiral filozofijo in teologijo. Živel je v Italiji, Španiji in Nemčiji. Piše zelo brani blog Branenacesti.com, uporablja socialna omrežja. Hkrati je pisec, komentator in kolumnist v katoliških in drugih medijih, tudi v Večeru. Deluje v pastoralnih in svetovalnih organih celjske škofije, obenem pa je skavtski duhovni asistent. V duhovnika je bil posvečen v Mariboru leta 1995.
Včasih se mi je zdelo, da če ne bom polemičen do bivših komunistov, ne bom družbeno relevanten kot katoliški duhovnik
Strah evropskega človeka je enakovreden hrepenenju neevropskega človeka po boljši prihodnosti. Imata enako politično težo in oboje je treba upoštevati
“Imam to milost, da sem odraščal v družini na kmetiji odprtih vrat. Veliko ljudi je nenehno prihajalo k nam, ker je bil stari oče neke vrste pisar za preproste ljudi na Hajdini in je zanje pisal vse mogoče prošnje in vloge. Bil je dobro zapisan pri oblasti, ker je med vojno delal za partizane, takrat je bil tudi preganjan in pretepan s strani gestapa. K nam so tako prihajali partijci, in ker je bil stari oče dober katoličan, je k nam redno prihajal tudi župnik. In bilo je povsem običajno, da če se je pojavil prišlek v času kosila, se je samoumevno na mizi pogrnilo tudi zanj. Dialog med levimi in desnimi smo imeli tako rekoč na domačem dvorišču. Vse to sem videl v otroštvu in mladosti in spoznal, da je dialog zmeraj mogoč. Ko imaš v sebi to spoznanje, se ne počutiš več ogroženega od drugače mislečih in tujcev.”
Slovenija ima zelo polarizirano, centrifugalno politiko, ki jedro trga narazen, in zato sredino močno pogrešam
Komunizem je dušo vzel tako, da je ustrahoval, kapitalizem pa hipnotizira