Ne tako slaba dobra novica

Nad še enim letom bo padel zastor, še ena kukavica bo lahko rekla lahko noč. Bogve, ali se je sploh kdaj zgodilo, da se ob izteku leta ni izoblikoval (vsaj protokolarno) obet, da bo naslednje leto boljše. Prekvasilo nas bo v boljšo družbo, ki je možna, ki ni samo stvar hrepenenja in utvar; mogoče prav v prihajajočem letu. Tako je staro ob izteku zmeraj podobno slavnemu Rtu dobrega upanja - obpluli smo čeri, se iztrgali nevarnemu toku, previharili čez valove in morda končno zapluli v prijaznejše morje.
Ali pa smo pravzaprav že nekaj časa tam in se nam samo zdi, da se okoli nas dogajajo samo slabe, skorajda neznosne reči?
S prstom lahko zdaj pokažete na medije - v njih se do neznosnosti zgosti vse, kar je v svetu slabega, katastrofičnega in brezupnega. Ljudski glas pravi, da bi ljudje veliko raje brali dobre vesti kot slabe. V resnici?
Odgovor na to vprašanje sta sklenila poiskati kanadska znanstvenika Marc Trussler in Stuart Soroka, oba prepričana, da so bile raziskave, ki so bile do takrat na voljo, nerealne. Odločila sta se za novo strategijo v študiji: za prevaro.
V eksperimentu sodelujočim prostovoljcem sta razložila, da raziskujeta premike oči pri branju. Prosila sta jih, naj na spletu izberejo poljubne teme o politiki, okolju, družbi, aktualnih dogodkih ..., kamere pa bodo spremljale gibanje njihovih oči. Bistveno navodilo prostovoljcem: Sploh ni pomembno, kaj berete!